vestnik

(KOLUMNA) Naš admiral, ki mu nihče več ne verjame

Andrej Bedek, 19. 12. 2021
Bobo
Jelko Kacin je nekakšni slovenski Henrique Gouveia e Melo, s to izjemo, da ga Slovenci zaradi njegovih nastopov ne spoštujejo več in mu ne verjamejo. Niti v osnovni šoli.
Aktualno

Začeli so se dnevi cepljenja. Do četrtka bo po Sloveniji potekala velika cepilna akcija, ko bodo večjo dostopnost cepljenja proti covidu-19 zagotavljali s podaljšanim delovnim časom 62 cepilnih centrov. Kje pa je nacionalni koordinator za cepljenje?

Novembra sem sodeloval na tehniškem dnevu ene od prekmurskih osnovnih šol. S prometnim strokovnjakom Jožetom Škrilcem in policistom Tomažem Trajbaričem, ki je na Policijski postaji Murska Sobota odgovoren za preventivo, smo devetošolcem predstavljali nevarnosti, ki nanje prežijo v prometu. Med predavanjem je beseda nanesla tudi na koronavirus ter na pravila in ukrepe, ki veljajo, da bi z njimi lažje zajezili epidemijo.

V razredu smo opravili kratko anketo. Med 21 učenci so bili cepljeni trije. Eden zato, ker starši delajo v zdravstvu, dva zato, ker sta v družinskem krogu doživela, kakšne so lahko posledice covida-19. Eden od njiju je namreč zaradi koronavirusne bolezni izgubil dedka. Predavatelji smo naredili še hitro anketo med necepljenimi v razredu. Najpogostejši odgovor, zakaj se ne cepijo, je bil, da oče ali mama pravita, da vsega ne smemo verjeti Janezu Janši ali Jelku Kacinu.

Jelko Kacin je marca, ko je Evropska komisija govorila o tem, da mora biti do konca poletja v Evropi polno cepljenih 70 odstotkov prebivalstva, kar je bilo naposled tudi doseženo, napovedal, da bomo v Sloveniji že do konca junija precepili 70 odstotkov prebivalcev.

V novembru sem prejel poživitveni odmerek. Tisti petek ob 11. uri, ko sem se šel cepit, smo na odmerek cepiva čakali trije ljudje, vsi na poživitvenega. Medtem se je kolona ljudi pred zabojnikom zdravstvenega doma za brezplačno hitro testiranje vila vse do Grajske ulice. Zakaj ni bilo obratno: trije v koloni za testiranje, vrsta ljudi za cepljenje pa vse do ulice? Je za nizko precepljenost krivo tudi napačno komuniciranje?

V evropskih državah, kjer je življenje steklo po nekakšnih normalnih tirnicah, je v boju proti covidu-19 zmagala kombinacija sloge in razuma, čeprav so tudi nekatere države, kot je danes Slovenija, tako ali drugače razdeljene in ideološko sprte.

Prijatelj je bil konec oktobra na potovanju po Portugalskem. V državi, ki je ostala brez ljudi, ki bi jih še lahko cepili proti covidu-19. Preprosto zmanjkalo jim je necepljenih. Življenje se je tam vrnilo v normalnost. Tudi zato, ker še vedno dosledno upoštevajo ukrepe za zajezitev širjenja virusa. Med enim od ogledov si je prijatelj dvakrat za trenutek snel masko, tako da jo je nosil pod nosom. Uslužbenka muzeja ga je obakrat takoj opomnila, naj si jo nadene pravilno. Če ne, ga bo poslala iz muzeja, mu je odločno povedala.

Portugalska je imela januarja letos, ko so bila cepiva dostopna le najstarejšim in najbolj ogroženim, enega najhujših izbruhov okužb v vsej Evropi. Februarja je koordinacijo cepljenja prevzel admiral Henrique Gouveia e Melo. Pred kamerami je odločno odgovarjal na vprašanja, našel je tudi vse odgovore na skrbi Portugalcev zaradi cepiv. Nikoli ni izjavil: »Gremo se malo hecat.« Ljudje ga danes ustavljajo na ulici, da bi se mu zahvalili, ker je državo rešil iz primeža koronavirusne bolezni. Novembra je bilo precepljenih 90 odstotkov vseh Portugalcev.

V evropskih državah, kjer je življenje steklo po nekakšnih normalnih tirnicah, je v boju proti covidu-19 zmagala kombinacija sloge in razuma, čeprav so tudi nekatere države, kot je danes Slovenija, tako ali drugače razdeljene in ideološko sprte. V soboto zvečer je bilo polno cepljenih 55,9 odstotka Slovencev. Jelko Kacin je nekakšni slovenski Henrique Gouveia e Melo, s to izjemo, da ga Slovenci zaradi njegovih nastopov ne spoštujejo več in mu ne verjamejo. Niti v osnovni šoli.