vestnik

(KOLUMNA) Zaporniki v odnosih

Selma Sofija Grah Zelko, 31. 8. 2019
Pixabay
V odnosih nas vežejo besede, čustva, kri, skupni interesi, bližina in še veliko tega.
Aktualno

V odnosih nas vežejo besede, čustva, kri, skupni interesi, bližina in še veliko tega.

Vsak odnos, pa naj bo ljubezenski, družinski, prijateljski, sosedski ali poslovni, sloni na logiki daš-dam. V nekaterih odnosih je te logike več, v drugih manj; je pa v končni fazi vseprisotna. Drugače povedano; odnosi so močno obarvani s kompromisi.

Ljudska šala, da si s partnerstvom na glavo nakopljemo probleme, ki jih sicer ne bi imeli, ima v sebi veliko realne logike. Ko se z nekom na nek način vežemo, soustvarjamo medsebojno intimo, ki je ne moremo ponoviti v nobenem drugem odnosu. In na tem, kar soustvarimo čisto na začetku, lahko gradimo naprej; veliko spreminjanja in odklonov od začetne intime pa v večini primerov ne dopuščamo oziroma stremimo k temu, da si tega niti ne dovolimo.

Lepo se sliši, ko kdo reče, da brezpogojno ljubi. Ampak vse, kar je oprijemljivega v tej brezpogojnosti je samo gola beseda, ki pa v svoji osnovi v realnem življenju ne pije vode. Osebno verjamem v brezpogojni odnos do otrok, revnih, živali in splošno do pomoči potrebnih. Vsi ostali odnosi pa se več ali manj vijejo skozi pogojevanja in medsebojno izkoriščanje; in izkoriščanje v zdravih odnosih nima negativne konotacije.

a3d34b3c32112f1fe2b903e472dfb7e0
Pixabay
Srečanja. Odnos. Ljudje med seboj. Seks. Vedno. Nekaj unikatnega, neizmerljivega.

V vsakem odnosu se na začetku vzpostavi intima, ki je močno vodilo odnosa skozi čas. Je rdeča nit, od katere se praviloma ne odklanjamo preveč v želji, da bi odnos ohranili v harmoniji. To pogosto vodi v veliko samoodrekanja; sploh če smo pri začetnem soustvarjanju intime prikrili kak delček sebe, ki ga moramo posledično iz dneva v dan tiščati v sebi. Vsak odklon od začetne intime seveda ne pomeni nujno konec nekega odnosa, vsekakor pa vodi v neharmonično območje; območje trenj, nevšečnosti in neprijetnih situacij, pogosto tudi uporabljanja orožja laži, da bi svoj odklon ali upravičili ali omilili njegove posledice.

Bolj se v odnosih skrivamo, bolj postajamo zaporniki teh odnosov. In na neki točki je vsakemu zaporniku vonj po svobodi tako sladek, da sod smodnika prej kot slej izbije. Takrat pravim, da se ustvarita dve poti; prva in neprimerljivo težja od druge je, da ponovno soustvarimo temelje intime odnosa. S tem verjamem, da se odnosi premaknejo na mnogo višjo raven in so lahko samo še bolj kvalitetni. Druga pot pa je tista, ko odnos zavržemo v duhu prevare ali izdajstva, če vam je ljubše, in zavzamemo vlogo žrtve, ki se raje umakne kot poskuša ponovno soustvarjati nekaj lepega.

Kaj zdaj berejo drugi