vestnik

Komentar: Novi časi

Timotej Milanov, 1. 6. 2018
Saso Bizjak
Novi časi. 
Aktualno

Najprej je šlo za strgane plakate, potem so nekaj plakatov enega kandidata prelepili čez drugega, prevrnjenih je bilo še nekaj manjših predvolilnih tabel. Omenjene prigode iz vaške kronike so bile na družbenih omrežjih še najbolj odmevni primeri iz letošnje kampanje v Pomurju, ki je na terenu presenetljivo tiha, kar je še dokaz več, da so se politični boji tudi pred volitvami skoraj v celoti preselili na svetovni splet, klasičnega “terena” se očitno ne ljubi delati skoraj nikomur več.

Za intenzivnejši stik z volivci v Pomurju so se odločili v SDS, katere kandidati so se s kombijem vozili po pomurskih vaseh in nagovarjali volivce. Na teren stavijo še pri SLS, v kateri so, predvsem na Goričkem, intenzivno komunicirali z lokalnim prebivalstvom. Večina preostalih strank je ubrala površinski pristop na ravni predstavitve kandidatov na tiskovnih konferencah in enodnevnih stojnicah.
Druga lastnost letošnje kampanje v Pomurju je skorajda popolna odsotnost vsebine, s katero naj bi po pričakovanju stranke nagovarjale volivce. Kandidati so se v večini primerov javnosti predstavili zgolj z imeni, razen parol iz strankarskih programov je bilo malo govora o regijskih problematikah.


Pri tem so bili v Pomurju izjema Socialni demokrati z organizacijo več posvetov o različnih vidikih razvoja regije. V Murski Soboti kandidira predsednik stranke in temu primerno je bila močna kampanja stranke v regiji.
Med predvolilnimi dogodki v Pomurju je bil daleč najbolj odmeven prihod madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana, ki je v Lendavi podprl pomurske kandidate SDS, dogodek je zanimiv tudi z vidika manjšinske politike, ki je v tem okolju posebna zgodba.


S tem se je namreč madžarska manjšina v Prekmurju znašla na prepihu med svojo pripadnostjo izvoljenemu voditelju matične države in njegovo podporo sorodni politični stranki v Sloveniji. Če so nekatera ravnanja prekmurskih Madžarov v preteklosti najbolj kritizirali lokalni predstavniki desnih političnih strank, danes kritike prihajajo predvsem z leve strani. Časi se očitno spreminjajo.


Razlogi za nastalo situacijo pa so nastali že dolgo pred letošnjo kampanjo. Potem, ko je pred leti takratna Orbanova vlada v skladu s svojo politiko združevanja narodnega telesa, Madžarom v zamejstvu dala možnost pridobitve državljanstva in kasneje tudi volilne pravice, so se potrdile napovedi, da tudi madžarska diaspora v Sloveniji goji simpatije do politike Fidesza. Prav tako so posamezni predstavniki prekmurskih Madžarov v preteklosti z različnimi dejanji večkrat razburili večinsko slovensko prebivalstvo v regiji. Od njihovega bojkotiranja slovesnosti ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, do paradiranja s krono sv. Štefana po Lendavi in nekaterih zahtev v zvezi z uveljavljanjem dvojezičnosti. A resnici na ljubo, so na problematiko opozarjali samo lokalni mediji in posamezni dopisniki, medtem ko je bila to za predstavnike vladajočih političnih strank in ljubljanske intelektualce zmeraj tabu tema, o kateri nihče ni želel govoriti. Problem je nastal danes, ko se je zadeva prepletla z aktualnim političnim dogajanjem na državni ravni, kar pa je povsem napačen temelj za tovrstno razpravo, ki ne bi smela biti del predvolilnega dogajanja, saj presega določene politične opcije ali osebnosti. Kampanja se je tako tik pred volitvami znašla v vrtincu nestrpnosti, v žaljiva obračunavanja posameznikov z obeh političnih polov se je tako vključilo še nerazumno pejorativno opisovanje vsega, kar je madžarsko, kar gre samo na škodo avtohtone narodne skupnosti, tudi oni so Prekmurci, ki bodo tukaj tudi po letošnjih volitvah in po Orbanu. Celotno prebivalstvo v regiji pa se sooča z bistveno pomembnejšimi vprašanji vsakodnevnega življenja, zato ne bi škodilo, če bi politika pokazala več interesa za Pomurje, potem ko se bo igra prestolov v Ljubljani končala.

Jure Zauneker
Prekmurje. 
volitve komentar