vestnik

Komentar: Petletne sanje uresničene

Tomo Köleš, 14. 5. 2018
Aleš Cipot
Murina uvrstitev v prvo ligo.
Aktualno

Končno. Mura je po sezoni 2012/2013 spet v prvi ligi. Kamor v resnici po zanimanju gledalcev za nogomet v Prekmurju tudi sodi.

Še posebej, ko vidimo trenutne številke obiskovalcev na večini tekem prve lige, če izvzamemo Maribor in Olimpijo, ki se borita za naslov najboljšega kluba v Sloveniji. Pa še tam niso impresivne. Krško - Maribor 1000 gledalcev. Mura - Tabor Sežana pa 1200 gledalcev. Kaj pa Celje - Rudar? 530 gledalcev. Pomilovalno. In to naj bi bil v tistem območju nekakšen derbi.
Kakorkoli že, Mura si, poleg zanimanja ljudi, zasluži prvo ligo tudi po dosežku, ki ga je prikazala v tej drugi ligi, kjer sta še dva kroga do konca. V 28 krogih je dosegla 22 zmag in 3 remije ter doživela tri poraze. Ki so morda bili boleči za pristaše črno-belih, vendar niso bistveno vplivali na položaj na lestvici, saj so si Sobočani že prej nabrali toliko točk prednosti, da so si mirno lahko privoščili tudi kakšen spodrsljaj. In tudi pri vseh treh porazih Mura nikoli ni igrala katastrofalno slabo ali brez volje. Vedno je dosegla vsaj en zadetek in imela še obilo priložnosti. Večina navijačev je ob porazih bila razočarana bolj zato, ker so jih njihovi ljubljenci že prej navadili na zaporedne suverene zmage. Hej, ampak tudi Barcelona, ki je popolnoma dominirala v španskem prvenstvu, ne bo končala tekmovanja brez poraza. Ob vsem tem so Murini igralci s svojim napadalnim nogometom dosegli kar 80 zadetkov, kar je 18 več od Drave in Nafte.
Po drugi strani pa je izpadlo celo bolje, ker Mura ni že v prejšnjem krogu zmagala v Novem mestu pri Krki in že tam dosegla uvrstitev v prvo ligo, kakorkoli čudno se to sliši. Je že vedela, da bo slavje doma v Fazaneriji veliko lepše in prijetneje. Kar je tudi bilo. Tudi sončno vreme je prispevalo svoj delež, čeprav so vsi za čas tekme napovedovali plohe ali nevihte. Deževati pa je začelo komaj v ponedeljek. Hvala, vreme. Stoječe ovacije skoraj vseh gledalcev na stadionu že nekaj minut pred koncem srečanja so bila najlepša nagrada za igralce, ki so uspeli ustvariti ta nov zgodovinski dosežek, seveda pod vodstvom prekaljenega trenerja Anteja Šimundže, ki si je tokrat privoščil več smejanja kot pa na vseh ostalih tekmah skupaj. Če ne bi bilo njega, je vprašanje, kdo drug bi lahko tako dolgo držal ekipo ves čas na vodilni poziciji, kar je lahko predvsem psihološko zelo naporno. In tu sta veliko vlogo odigrala njegova znamenita red in disciplina.
Morda se niti ne zavedamo, kakšen dosežek je uspel Muri, ki je bila pravzaprav novinka v drugi ligi, saj je v minuli sezoni igrala še v tretji. Slabo leto in pol pozneje pa bo že v prvi ligi. Kljub naslovu pa bo Mura v zadnjih dveh krogih 2. SNL imela še pomembno vlogo. Čeprav zanjo domača tekma z Dravo ne bo več tako bistvena, bo, kakor zatrjuje junak uspeha črno-belih Matic Maruško, odigrala še obe srečanji na zmago. Drava je skupaj z Nafto in Radomljami še vedno v boju za drugo mesto, Zarica, s katero bodo Sobočani igrali v Kranju, pa se bori za obstanek. Tako, da bo res marsikaj odvisno od tega, kako bo igrala Mura. In s tem pridemo do paradoksa, da se bodo črno-beli nehote borili tudi za svojega najhujšega tekmeca iz Lendave. Ampak, če vprašamo večino navijačev, kateri derbi v prvi ligi bi si raje ogledali: Mura - Nafta, Mura - Drava ali Mura - Kalcer Radomlje? Naj samo postrežemo z najbolj zgovornimi številkami: Nafta - Mura 2200 gledalcev, Mura - Nafta 3800 gledalcev. In smo spet pri začetku.