vestnik

(KOMENTAR) Žerjavi

Timotej Milanov, 20. 8. 2020
Nataša Juhnov
Slika je simbolična
Aktualno

Proti koncu prve stoletnice, ki so jo prekmurski Slovenci preživeli združeni z matičnim narodom, je začela regija zmanjševati razvojni zaostanek, kar je letos brezobzirno prekinila epidemija koronavirusa.

Vendar za to rastjo ni stala država, temveč predvsem posamezniki v lokalnih podjetjih, ki so znali razmišljati zunaj okvirjev. Tisti, ki so v Prekmurju zmogli videti regijo, obkroženo z velikimi urbanimi središči, kamor lahko plasirajo svoje izdelke, od tam pa v regijo zvabijo turiste. V obeh primerih gre za stekanje denarja v Prekmurje. Ti podjetni posamezniki so vedeli, kako posodabljati svoje posle ali zanje najti strateške partnerje. To je bil čas, ko so vsi prisegali na nevidno roko trga, ki pa ga je epidemija zamrznila. V krizi namreč pričakujemo, da nas tako fizično kot v materialnem smislu zaščiti država, zato so zdaj v prvi vrsti državni infrastrukturni projekti tisti, s katerimi bo možno nadaljevati razvojno pot.

V Prekmurje je že pred časom prišel infrastrukturni minister Vrtovec z dobrimi novicami, saj so na vladnem prioritetnem seznamu številni komunalni in energetski regijski projekti. Med temi so nekateri povezani s skupnimi prizadevanji Slovenije in Madžarske, torej držav, ki tako ali drugače vplivata na usodo pokrajine ob Muri. Poleg strateško pomembnih elektroenergetskih in plinovodnih povezav med državama je Vrtovec načel še temo, o kateri se je pred leti že govorilo, pa kasneje nanjo tudi pozabilo. To je vzpostavitev zalednega logističnega terminala Luke Koper v beltinski občini, ki naj bi bil izveden hkrati z gradnjo železniške proge Beltinci-Lendava-Redics. Tudi ob tem želi marsikdo politizirati, a vendarle gre za projekte, ki presegajo vsakokratno politično oblast in so v interesu prebivalcev obeh sosednjih držav.

Ironično, v času epidemije največje mesto v regiji doživlja pomemben razvoj in pri tem gre tako za javne kot zasebne projekte. Mestna občina je z denarjem iz celostnih teritorialnih naložb že revitalizirala območje nekdanje soboške gramoznice, ki je postala jezero. Paviljon Expano na njegovi obali pa je kljub nekaterim kritikam priljubljena točka obiska za turiste in domačine ter postaja simbol turističnega prebujanja regije. Poleg občinske prenove osrednje mestne ulice - Slovenske - bo zasebni investitor s stanovanjskima objektoma zapolnil najbolj boleči praznini v središču mesta. Le streljaj naprej gradijo stavbo, v kateri naj bi bil sedež družbe Mol Slovenija, ki postaja velik igralec na slovenskem trgu z naftnimi derivati, zato bi bilo to pomembno za mesto in regijo. A idej je še več.

Prekmurski gospodarstveniki medtem od vlade nestrpno pričakujejo začetek gradnje vzhodne soboške obvoznice, ki bo industrijsko cono povezala z avtocesto. Žerjavi nad Mursko Soboto tako nakazujejo prihodnjo podobo pomurske prestolnice, ki bo po več kot sto letih od združitve z matično domovino simbolizirala razvoj regije, ko se bo razkadila megla epidemije.