Obseg pridelave konoplje v Pomurju se v primerjavi z lanskim ni bistveno spremenil, so pa letos boljši posevki, pravi slovenski pionir te dejavnosti Dejan Rengeo. Tako v Pomurju konopljo prideluje okoli 20 kmetov na 100 hektarjih njivskih površin, na območju celotne države pa še ravno toliko pridelovalcev na dodatnih 400 hektarjih. Še vedno največ pridelka namenijo za prehranske izdelke, čaje, semena, tudi semena za nadaljnjo setev, olja in različne ekstrakte, kot so priljubljene CBD-smole. »Pri tem je nastala težava, saj je pristojni inšpektorat začel izdajati odločbe, po katerih proizvodnja CBD-izdelkov naj ne bi bila več dovoljena, vendar upam, da se bo to v kratkem uredilo, saj gre vseeno za industrijsko konopljo, ki ne spada med droge, zato tega ne bi smeli omejevati.« Po mnenju Rengea gre za povsem administrativni zaplet. »Na ravni Evropske unije so CBD-izdelke uvrstili med novo hrano, ki se ne sme tržiti, dokler ne dobi potrditve, da je varna. Naša država sugestije Evropske unije dosledno upošteva, namesto da bi zaščitila pridelovalce in predelovalce, ki nas je v Sloveniji že kar nekaj, svoje izdelke tudi izvažamo in smo že veliko vložili v razvoj. Prav tako je v teh podjetjih že precej zaposlenih.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Negovi spet v znamenju zelišč
Na gradu Negova so tudi letos izvedli tradicionalni zeliščarski dan NEGOVAnJE, kjer se je celotno dogajanje vrtelo okrog zelišč in zeliščarstva. Čez ves dan je potekala zeliščarska tržnica, na kateri so se lahko izmenjevale sadike in semena zelišč, najti je bilo mogoče pripomočke za vzgojo zelišč, izvedeti kaj več o uporabi zelišč za krepitev zdravja, za negovanje dobrega počutja, v kulinariki in negi. S tem namenom so obiskovalci lahko kupili razne čaje, kreme, mazila, soli, tinkture, hidrolate, namaze in še kaj. Iva Hari je izvedla kulinarično delavnico Z zeliščnega vrta na krožnik, Simon Veberič in Suzana Simenčič iz Alchemie Pannonice sta predstavila najpogostejše napake pri uporabi eteričnih olj, Vesna Golob je predstavila zeliščne pripravke za čiščenje kože in presnove, Sanja Lončar je predavala o zeliščnih skrivnostih za hitro polnjenje baterij, Alenka Šoštarič pa o zeliščih za boljše zdravje našega vrta. Za najmlajše je bil na voljo Apolonijin kotiček z interaktivnimi igrami in degustacijo čajnih mešanic. Sonja Jagarinec je za otroke pripravila tudi delavnico, na kateri so posadili zelišča, Družinsko gledališče Kolenc pa je izvedlo predstavo Kekec in Prisank. Obiskovalci so si pod vodstvom lahko ogledali grad in pokusili grajsko juho iz kotla, ki jo je pripravilo Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci, člani društva so prav tako nastopili kot grajska gospoda.
Bolj papeški od papeža
Rengeo meni, da v tem primeru slovenska država ni ravnala prav, saj bi se lahko odločila tudi za drugo pot. »V Avstriji so proizvajalcem CBD-izdelkov dali prehodno obdobje, Grčija celo toži Evropsko unijo zaradi tega. Mi pa se želimo pokazati kot država, ki je najbolj lojalna predpisom Evropske unije, kar ni prav. Smo majhna država in svoje gospodarstvo bi morali zaščititi. Slovenski izdelki iz konoplje, od kozmetike do CBD-smole, so že prepoznavni po vsem svetu, sedaj pa želijo to čez noč prepovedati.« Za zdaj je tovrstne izdelke še možno kupiti tudi v slovenskih trgovinah. »Sedaj celo kaže, da bo uvožene izdelke pri nas možno kupiti, domačih pa ne, kar je katastrofa. Pri tem so v priporočilu zapisali, da je umeten CBD oziroma kanabidiol dovoljen, naraven pa ne. Ne vem, na katere pravne podlage se pri tem sklicujejo, saj je vse skupaj nekoliko za lase privlečeno,« je ogorčen Rengeo.
Od bolnikov do poslovnežev
Podobno meni Mak Bogdan iz Malečnika, ki je pred štirimi leti kupil kmetijo z željo po pridelovanju industrijske konoplje. Poimenoval jo je posestvo Sončni raj, pod to blagovno znamko danes trži številne izdelke, med drugim tudi CBD-smolo, in je tudi sam kritičen do zadnjih dogodkov, s katerimi želijo po njegovem mnenju CBD-izdelke izriniti s trga. »Gre za velik vpliv farmacevtske industrije, ki vidi potencial v tej rastlini, zato želi ustvariti monopol, da bi lahko samo farmacevtska podjetja tržila tovrstne izdelke. Ljudje pa več nismo ovce, da bi verjeli, da je treba uporabljati samo sintetične izdelke iz konoplje v kozmetiki in prehrani.« Na posestvu letno proizvedejo okoli dve toni suhe mase – cvetov, ki so osnova za proizvodnjo CBD-izdelkov. To prinese do 30 tisoč stekleničk letno, ki jih večinoma prodajo doma. Po teh izdelkih povprašujejo uporabniki različnih profilov. »Gre za ljudi z najrazličnejšimi težavami, od tistih, ki hodijo na kemoterapije, do tistih, ki imajo revmatična obolenja ali težave s stresom. Sedemdeset odstotkov kupcev ima hujše zdravstvene težave, 15 odstotkov je takih, ki te izdelke uživajo preventivno, 15 odstotkov pa predstavljajo top menedžerji, visoko izobraženi ljudje, ki CBD-izdelke uporabljajo za lažje uravnavanje stresa in boljšo sprostitev.«
Država še vedno brez posluha
Žetev konoplje bo letos nekoliko poznejša, sedaj je začela cveteti, razen najzgodnejše sorte finole, ki jo bodo kmalu poželi, pojasnjuje Rengeo. Preostali pridelek bodo začeli pospravljati oktobra. »Žalosti me, da kmetijska politika v okviru tako imenovanih programov KOPOP (kmetijsko-okoljska podnebna plačila) ne subvencionira poletnih setev konoplje. Kmetijske politike ne pišejo kmetje, temveč administratorji, ki verjetno na njivo še nikoli niso stopili,« še pove Rengeo. Kmetje, ki so se v preteklosti odločili za pridelavo konoplje, pri tem še vztrajajo, saj so si večji med njimi po besedah Rengea že priredili stroje, ker pa je ravno cvet konoplje najbolj donosen, bi lahko prepoved CBD-izdelkov pomenila pomembno nazadovanje v pridelavi. »Prav tako za kmete ni spodbud, da bi lahko pridelek uporabili za proizvodnjo vlaken ali papirja. Konoplja je na politični ravni še vedno zapostavljena in država nas še vedno praktično ne upošteva. Kmetje se trudijo, a pravega preboja še niso dosegli.« Konoplja vedno pogostejša neurja po pojasnilih Rengea dobro prenaša, dokler ne začne cveteti. Tudi proti toči je dokaj odporna in si še v tem času lahko opomore. »S tega vidika je proti toči veliko bolj odporna kot druge poljščine.«
Avstrijski partnerji
Na avstrijskem Koroškem pridelujejo konopljo že 24 let, po besedah Karla Raaba tamkajšnji pridelovalci ves čas dobro sodelujejo tudi s slovenskimi. Za zdaj konopljo pridelujejo zgolj na 60 hektarjih površine, ustanovili pa so združenje pridelovalcev konoplje, v katerem si prizadevajo, da bi pridelavo razširili na 1000 hektarjev. Razen v prvem letu, ko so začeli pridelavo, subvencij države niso prejeli in na te niti ne računajo. »Če je izdelek dober, se sam financira, dober je tudi za okolje in ljudi,« pravi Raab, ki med drugim proizvaja konopljino olje, moko in semena. V sodelovanju s pivovarno Hirter na Koroškem proizvajajo tudi konopljino pivo. Na Koroškem je trenutno okoli 20 pridelovalcev konoplje, v celotni Avstriji pa veliko več, pove Raab.
Bolj donosna od koruze
Stanko Kajdič iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni se že peto leto ukvarja s pridelavo konoplje, poleg te prideluje še buče. »Imam nekaj zemlje, ki jo želim izkoristiti, pri tem se mi konoplja izplača bolj od koruze,« pravi. Celoten pridelek proda enemu kupcu. Pridelava konoplje po njegovih besedah terja manj pozornosti kot druge poljščine: »Ni je treba škropiti, posejemo jo in počakamo na pridelek. Moške rastline pri tem izrežemo, da ženske lepše dozorijo.« Soproga Darinka Kajdič dodaja, da je bilo pri pridelavi sicer precej dela zaradi plevela. Na vprašanje, ali ima država posluh za pridelovalce konoplje, Kajdič odgovarja: »Mislim, da smo premajhni, ne dobivamo nobenih subvencij, gre nam bolj za to, da obdelamo zemljo.«Tudi Miran Rengeo iz Tropovec se že pet let ukvarja s pridelavo konoplje. Za to se je odločil predvsem zaradi slabe cene žita in koruze na trgu, prav tako so bile razmere slabe na področju prašičereje, s katero se tudi ukvarja, redi namreč okoli 150 prašičev. Iskal je alternativo in jo našel v konoplji. »Rastlina je tudi odpornejša proti suši, kar je zame pomembno, saj obdelujemo bolj peščeno zemljo, na kateri smo imeli s koruzo velike težave.« Konopljo letos prideluje na 15 hektarjih. Od države tudi sam ne pričakuje veliko. »Enako je kot pri drugih poljščinah, vedno se nekaj napoveduje, na koncu pa iz vsega skupaj ni nič.«
