Delavci podjetja Pomgrad VGP bodo v okviru rednih vzdrževalnih del v suhem koritu v Bukovnici nasuli dva polotoka, pri čemer bodo uporabili pet do deset tisoč kubičnih metrov mulja iz tako imenovanega zadrževalnega prostora, nato pa bodo kotanjo začeli polniti z vodo, je napovedal Anton Kustec, vodja sektorja območja Mura pri Direkciji Republike Slovenije za vode. Občina Dobrovnik kot lastnica jezera namreč še nima pripravljenih projektov, potrebnih za zagotovitev finančnih sredstev za izvedbo celostne sanacije jezera.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Pri Svetem Juriju s slavnostno akademijo začeli praznovanje občinskega praznika
Plaketo občine je prejel Mirko Horvat, naziv častne občanke pa posthumno Marija Simonič
Naleteli na težave
Kot smo že poročali, bi ta zajemala odstranitev mulja, ureditev obale in celotne infrastrukture, torej jarkov, cest in vtokov v jezero, postavitev zapornice ob glavnem vtoku, na stranskem pa pregrade, ki bi ob velikih nalivih lahko zadržala veje in druge primesi, ki se iz gozda izpirajo v jezero. Iz tako očiščenega jezera bi lahko presežek vode uporabili v poletnih mesecih za namakanje polj, kar je tudi bil prvotni namen ureditve akumulacijskega jezera.
Župan Marjan Kardinar je kot realni vir za pridobitev finančnih sredstev opredelil sklad za podnebne spremembe, v začetku maja pa tudi izjavil, da so dogovori o tem že sklenjeni in ne glede na zamenjavo vlade tudi dovolj zavezujoči. Danes pa pravi: »Sanacija jezera je v načrtu razvojnih programov kmetijskega ministrstva, vendar se zdaj čaka na potrebne dokumente.« Priznava tudi, da so v postopku pridobivanja projektov za ureditev Bukovniškega jezera in namakalnega sistema naleteli na težave, vendar verjame, da bodo prizadevanja občine in potrpežljivost pri iskanju možnosti privedla do ustreznih rešitev. Za kakšne težave gre, Kardinar ne želi razkriti.
Kmetijsko ministrstvo o tem, kje bi vzeli denar
Možni vir financiranja izvedbe sanacije jezera z namakalnim sistemom so, enako kot Kardinar, zelo jasno opredelili tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Na podlagi sporazuma med MKGP in ministrstvom za okolje in prostor (MOP) bi se sredstva podnebnega sklada, ki je sicer v pristojnosti okoljskega ministrstva, lahko uporabila tudi za vzpostavitev in obnovo akumulacij za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, so zapisali v odgovorih na naša vprašanja. Prav tako so navedli, da MKGP podpira ureditev vsakega vodnega vira, ki bo omogočil namakanje kmetijskih zemljišč. In sanacija Bukovniškega jezera je tak primer, še dodajajo.
Tu pa se začnejo postavljati pogoji, ki jim je treba zadostiti pri pripravi projektov, in prelaganje zadolžitev z nacionalne na lokalno raven, torej v breme občine. Gre predvsem za vprašanje načina odvoza mulja in vzpostavitve črpališč.
Bremena na pleča občine
»MKGP dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) še ni pripravilo (potrdi ga vlada), saj z občine še nismo prejeli vseh zahtevanih dokumentov,« navajajo. In kaj MKGP zahteva od občine? »Občina mora pripraviti ustrezno dokumentacijo ter projekt vzpostavitve namakalnega sistema, kar je pogoj za financiranje projekta. Prav tako je treba opredeliti, kam se bo mulj odvažal, po potrebi pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, pripraviti projekt odvzema in odvažanja mulja in projekt vzpostavitve črpališča. Ko bodo ti dokumenti pripravljeni in bodo imeli tudi finančno oceno, se bo pripravil DIIP,« so še razložili na MKGP.
Ključna težava pri izvedbi projekta sanacije Bukovniškega jezera je torej, da bo ena najmanjših slovenskih občin z zgolj 3,2 milijona evrov vrednim občinskim proračunom težko v kratkem času izpolnila zahteve ministrstva po pridobitvi zahtevane dokumentacije in pripravi projektov. Toliko bolj, ker se, po navedbah MKGP, znova izpostavlja okoljsko vprašanje glede mulja oziroma možnost preverjanja, ali je za to treba izvesti presojo vplivov na okolje.