vestnik

KPK Magyarja pozvala, naj se odreče eni od funkcij. Župan vztraja, da je upravičen do obeh

Timotej Milanov, 12. 5. 2021
Nataša Juhnov
Janez Magyar
Aktualno

Komisija za preprečevanje korupcije je že lani na podlagi prejete prijave začela postopek presoje nezdružljivosti funkcij v primeru župana Občine Lendava Janeza Magyarja, ki je od decembra leta 2018, ko je prevzel vodenje občine, tudi član sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Občine Lendava.

Komisija poudarja, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije med drugim določa, da poklicni funkcionar, med katere spada tudi poklicni župan, ne sme opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. “Madžarska samoupravna narodnostna skupnost  Občine Lendava je oseba javnega prava, kar izhaja iz Zakona o samoupravnih narodnih skupnostih, ki v drugem členu določa, da so samoupravne narodne skupnosti osebe javnega prava,” poudarja komisija, ki izpostavlja, da je ta prepoved absolutna in je ni mogoče preseči z nobenim pravnim sredstvom. “Kar pomeni, da tudi komisija poklicnemu funkcionarju ne more izdati dovoljenja za zastopanje določenega subjekta ali za članstvo v organu upravljanja ali nadzora tega subjekta.” Zaradi tega je komisija novembra lani Magyarju izrekla opozorilo, da v roku treh mesecev odpravi nezdružljivost, da se torej odreče opravljanju ene od obeh funkcij in o tem tudi obvesti komisijo. Ker se to ni zgodilo in Magyar še vedno opravlja obe funkciji, je komisija v skladu z zakonodajo o tem obvestila javnost. 

Magyar: Imam pravico voliti in biti voljen

Magyar se z ugotovitvami komisije ne strinja, saj meni, da ta ne pojasnjuje, zakaj naj bi njegovo funkcionarstvo predstavljalo korupcijsko tveganje. Pri tem dodaja, da sta proračuna občine in občinske manjšinske organizacije povsem ločena, pri čemer se zadnji financira neposredno preko vladnega urada za narodnosti. Magyar še izpostavlja, da omenjeni funkciji nista navedeni kot nezdružljivi v tabeli, ki jo je objavila komisija in se sprašuje, ali so to namenoma spregledali, da bi ga diskreditirali. Lendavski župan pravi, da Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava ni možno obravnavati kot običajne pravne osebe javnega prava, temveč kot pravno osebo, za katero zakon dopušča izjeme. Magyar se sklicuje tudi na 64. člen ustave, ki opredeljuje posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Pri tem pravi, da je v interesu manjšine, da nek poklicni funkcionar, v tem primeru župan občine na narodnostno mešanem območju, izvoljen tudi v organe manjšinske organizacije. Sam to razume kot primer pozitivne diskriminacije za pripadnike manjšine. “Če bi obveljalo trenutno tolmačenje KPK in bi se odločil za ponovno kandidaturo za župana, bi mi bilo onemogočeno sodelovanje na volitvah v svet Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Občine Lendava, čeprav sem kot pripadnik madžarske manjšine vpisan v volilni imenik.” S tem bi mu bila po njegovem videnju problematike onemogočena ustavno določena pravica, saj, kot še navaja, 43. člen ustave določa, da je volilna pravica splošna in enaka in da ima vsak polnoletni državljan pravico voliti in biti voljen.

Horvath svoj prav dokazuje na sodišču 

Tudi v primeru madžarskega narodnostnega poslanca Ferenca Horvatha je Komisija za preprečevanje korupcije že pred dvema letoma odločila, da je poslanska funkcija nezdružljiva s funkcijo predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Horvath želi izdane odločbe KPK izpodbiti na upravnem sodišču, ki bo po poročanju Slovenske tiskovne agencije odločitev v tej zadevi sprejelo najkasneje čez mesec dni.