vestnik

Krek opozarja: Prihaja še bolj kužen sev, zapiranje družbe je konec poti

R.Š., 20. 10. 2021
STA
Direktor NIJZ je državljane pozval k poenotenju v borbi proti virusu.
Aktualno

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je predstavil aktualne epidemiološke razmere v Sloveniji in v Evropi. Državljane je pozval k cepljenju in doslednemu upoštevanju PCT pogoja in ostalih zaščitnih ukrepov, saj so razmere resne.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje številke okuženih praktično v vseh evropskih državah naraščajo, saj prehajamo v zimsko obdobje, ko virus bolj kroži. Kot je dejal direktor NIJZ Milan Krek, bo trend upočasnjen predvsem v tistih državah, kjer je precepljenost boljša. To kažejo tudi aktualne številke, saj je pri nas incidenca bistveno večja, cepljenje pa je tisto, ki zaščiti populacijo pred okužbo, hudim potekom bolezni in smrtjo.

Že v novem valu

Skrbijo predvsem visoke številke v zadnjih dveh dneh, podobne pa pričakujejo tudi danes. "Bojimo se, da gremo v nov val in vprašanje je, kako se bo razvijal," je dejal prvi mož NIJZ in poudaril, da incidenca kaže, da smo pravzaprav že v novem valu. Od konca junija do danes je s covidom umrlo 239 oseb, na NIJZ pa pričakujejo, da bomo še nekaj tednov beležili po 2-3 ali več mrtvih na dan. Največji delež okuženih je predvsem v starostnih skupinah 15-24 let in 35-44 let. Gre za populaciji, kjer je delež precepljenosti slabši od ostalih.


Bolnišnice se polnijo, na intenzivni negi meja 130

Po besedah Kreka je ključno to, da je stopnja hospitalizacije zelo visoka v skupinah nad 55 let, zato se najbolj bojijo, da bi ljudje v teh starostnih skupinah zboleli. Delež hospitaliziranih med okuženimi sicer počasi narašča in je trenutno 5-odstoten. "Že zdaj so bolnišnične postelje odvzete ostalim programom, z naraščanjem števila hospitalizacij pa bo še slabše," je opozoril in dodal, da je velik problem tudi primanjkovanje kadra za delo v covid enotah, ki ga morajo premeščati iz ostalih enot. To pa posledično vodi tudi v podaljševanje čakalnih dob, kar ni dobro za zdravje prebivalstva.

"Tudi število zasedenih intenzivnih postelj se nam počasi dviga. Do 130 smo nekako pripravljeni obvladati, kar gre nad 130 je potrebno aktivirati rezerve in če bo ta trend šel naprej, bomo to mejo presegli," je ocenil direktor NIJZ.


Ni treba, da piše v odloku ali zakonu


Trenutno imamo eksponentno rast epidemije in več kot 14 tisoč aktivnih okužb, kar pomeni, da gremo tudi po incidenci na 100.000 prebivalcev med najbolj obremenjene države. V evropskem merilu in tudi pri nas prevladuje delta varianta, ki velja za bolj kužno, a Krek opozarja na novo nevarnost. "Rojeva se nova varianta, ki je za 20 odstotkov bolj kužna kot delta. Treba se je pripraviti na nov izziv," je posvaril. Poudaril je, da epidemije ni konec, čeprav se nekateri tako obnašajo. Narašča število okužb, hospitalizacij in število umrlih, prepočasi pa število cepljenih. Poleg tega, tako Krek, pa še ne upoštevamo PCT sistema in popuščamo pri zaščitnih ukrepih. "Imamo celo vrsto ukrepov, ki jih vsak lahko izvaja sam, ne glede na to, če so zapisani v zakonu ali odloku. Kot v zakonu ne piše, da si pozimi oblečemo bundo, tako ni treba, da rabiš masko," je ponazoril. Krek je poudaril, da je PCT pogoj orodje, ki nam odpira družbo in moramo biti zanj hvaležni.


Zapiranje družbe, ko bolnišnice ne bodo več zmogle


Glede govoric o novem zapiranju države in predlogu vodje strokovne skupine Mateje Logar o prostovoljnem "lockdownu" v času krompirjevih počitnic, pa je potrdil, da se s to idejo strinjajo, saj je treba ljudi pozvati k pameti.

"Dajmo ljudem povedati, da lahko s svojim obnašanjem, brez odloka ali zakona, nekaj naredijo. Dokažimo, da smo sposobni. Jaz verjamem v ta narod, saj sem del njega," je pojasnil. Krek je sicer povedal, da so na NIJZ proti zapiranju države in družbe. "Če pa bomo prišli do točke, ko ljudi ne bomo zmogli več sprejemati v bolnišnice, potem bo potrebno družbo zapreti, ker ni druge poti. Imamo opravka z resnim in napadalnim virusom, če pa bo prišel še ta sev iz Anglije, pa bo še huje. Imamo celo vrsto priporočil, a upoštevati jih je treba. Če se ljudje ne bi naučili rok umivati, bi še danes imeli drisk, kolikor hočete. Dajmo se še to naučiti," je vnovič pozval k odgovornemu vedenju in zaupanju v stroko. 

Kot je ocenil, je v tem letu in pol epidemije v državi najbolj primanjkovalo sodelovanja in poenotenja v borbi proti virusu.