Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je slovenske potrošnike pozvala, naj v času epidemije koronavirusa kupujejo hrano domačih pridelovalcev. V enem takih pozivov ministrstva pišejo, da v Sloveniji na letni ravni uvozimo za dve milijardi evrov hrane iz tujine, zato predlagajo, da z nakupom slovenske hrane podpremo domače pridelovalce. Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja pravi, da je na pomurskih kmetijah z dopolnilno dejavnostjo že možno opaziti povečano povpraševanje. »Kriza nas mora naučiti spoštovanja domače hrane, saj zdaj vidimo, da tudi če imaš denar, blaga ne moreš kupiti, če ga na trgu ni.« Režonja, ki poudarja, da lahko sezonsko hrano pridelamo sami, meni, da se bo kot posledica trenutnih dogajanj živilski trg uravnovesil. »Kar pomeni, da jagod ne bomo jedli za božič, temveč takrat, ko zrastejo.« Pove še, da je bila v preteklem tednu v pomurskem kmetijstvu oskrba z repromaterialom nemotena, prav tako normalno poteka odkup živali, nekaj manjših težav je edino pri prašičih. Kot smo poročali že v prejšnji številki Vestnika, te nastajajo predvsem tam, kjer kmetje nimajo pogodbenih odkupnih vezav. So pa zaradi epidemije preložene majske volitve v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, mandat sedanjih članov se je podaljšal do prvega novembra.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Tešanovcih nastaja nova turistična zgodba, imenovana Zlato polje
V središču naselja so zabrneli gradbeni stroji.
Če ne bomo razumeli danes, ne bomo nikoli
Franc Zavec, ki vodi družinsko govedorejsko kmetijo v Gornjih Slavečih, pravi, da v teh dneh delo poteka normalno, tako kot sicer obratuje tudi njihova trgovina z mlečnimi izdelki, pri čemer so v prejšnjih dneh zaznali nekoliko večji obisk. Doslej so blago dostavljali v glavnem stalnim strankam, to počnejo tudi sedaj. Na vprašanja, ali pričakuje, da se bodo ljudje po epidemiji bolj zavedali pomena domače hrane, odgovarja: »Mislim, da bi se morali, ker če se danes ne bodo, se ne bodo nikoli.« Simon Ratnik, ki na Petanjcih prideluje zelenjavo, pravi, da kupci stalno povprašujejo po njihovih pridelkih, je pa sedaj takšen čas, da jim lahko ponudijo samo solato iz zaloge, medtem ko so jim zaloge domačega krompirja pošle prejšnji teden. Nova sezona se bo začela konec aprila. »Takšno hrano bo kupoval samo potrošnik, ki je lokalno ozaveščen, ti že danes kupujejo lokalno pridelano zelenjavo pri grosistih, ki jih mi zalagamo,« pravi Ratnik, ki meni, da tudi v prihodnje ne bo mogoče zadovoljiti vseh potreb po zelenjavi samo z domačo proizvodnjo. »Uvoz bo še vedno potreben, saj bomo sicer lačni.« Denis Lejko iz Tropovec poleg mesnih izdelkov ponuja tudi svežo in vloženo zelenjavo, sam za zdaj ne opazi učinkov poziva ministrstva, še več, povpraševanje po mesnih izdelkih je celo slabše kot običajno, pravi. »Ljudje so še vedno vajeni kupovati v trgovinah. Bomo videli čez dva ali tri mesece, ko se bo začela prodaja zelenjave, ali se bo kaj spremenilo.«
Na samooskrbo moramo misliti tudi, ko ni epidemije
Janez Kodila, lastnik šunkarne Kodila, prav tako še ne opaža povečanega povpraševanja. »Prodajamo prek večjih trgovcev, zato se bodo rezultati pokazali komaj čez čas. Prav tako v tem primeru podatki ne bodo primerljivi, saj so v času krize navade kupcev drugačne kot sicer.« Kodila meni, da bi se morali z vprašanjem prehranske samozadostnosti ukvarjati tudi takrat, ko bo epidemija minila. Po njegovem mnenju bi morala država za blagovne rezerve skrbeti z vzpostavitvijo ustrezne tekoče živilske proizvodnje. »Če prašičev nimamo v hlevih, jih tudi za blagovne rezerve ne moremo vzeti,« pravi. Država bi zato morala po mnenju Kodile zaščititi primarno pridelavo, tako da bi poskrbela, da trgovina odkupi zadostne količine domačih izdelkov. To bi lahko, kot pravi, naredila tudi s subvencijo, tako da bi bili domači pridelovalci konkurenčni tujim, ki prodajajo blago po nižji ceni. »To bi morali narediti tudi v preostali Evropi, da bi poskrbeli za prehranske temelje vsake države. Pomembno je, da ohranimo obseg živali na kmetijah in s tem zmanjšamo nakup tujega mesa. Težave bodo nastale, če se bodo države zapirale in tujega mesa sploh več ne bo možno kupiti. V kriznih razmerah bodo namreč države prepovedale izvoz mesa, saj bodo najprej poskrbele za svoje državljane,« opozarja Kodila, ki poudarja, da moramo v vsakem primeru vzpostaviti najmanj 80-odstotno samozadostnost, država pa mora pri tem pomagati na netržne načine.
Interventni zakon
Državni zbor je sprejel zakon o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno-lesnih sortimentov. Kot smo poročali že v prejšnji številki Vestnika, bo lahko na podlagi tega zakona ministrica za kmetijstvo v soglasju z ministrom za gospodarstvo prepovedala izvoz ali uvoz nekaterih živil, prav tako bo možno regulirati cene živil. Pomemben ukrep je tudi možnost določitve nadomestnega upravljavca kmetije, če bi nosilec kmetijskega gospodarstva zbolel zaradi okužbe s koronavirusom. Pri tem kmetijska ministrica Aleksandra Pivec poudarja, da bi se morebitno zaprtje mej najprej poznalo pri preskrbi s sadjem in zelenjavo. Številne ukrepe za kmetijstvo je vlada predvidela tudi s tako imenovanim protikorona paketom za pomoč gospodarstvu. Več o tem TUKAJ.