Nenazadnje je epidemija človeka postavila v novo vlogo tako v družbenem kot kulturnem življenju, poudarila njegovo osebno odgovornost in poglobljeni pogled na življenje. Pomemben dejavnik družbenega življenja, razvoja kot tudi kolektivne zavesti pa seveda zajema kultura, kajti prav ta v veliki meri poleg utrjevanja narodne identitete prispeva k zadovoljevanju potreb posameznika, ožje in širše skupnosti. Za to si skozi svoje poslanstvo in temeljne naloge prizadevajo kulturne ustanove, zavodi, društva, druge institucije, kulturni ustvarjalci in umetniki, ki pri svojem delovanju dajejo prav kulturi posebno pozornost in pomemben poudarek.
Navkljub oteženim razmeram, ki so narekovale drug način organizacije ob upoštevanju epidemioloških ukrepov in priporočil, pa smo v naši pokrajini tudi v letošnjem letu lahko od blizu ali na daleč spremljali številne dogodke kulturnega značaja. Organizatorji so se nemalokrat znašli pred dilemo, ali določen dogodek izpeljati, ga prestaviti ali izbrati kakšen drug način predstavitve. Sama organizacija dogodka je postala zahtevnejša, kot je bilo to pred pričetkom epidemije, pa vendar so izkušnje iz preteklega leta, ko smo bili prav tako vpeti v težke izzive epidemije, bile že odlična podlaga pri načrtovanju, organizaciji in tudi sami izvedbi.
Poleg tega nam je napreden razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije omogočil, da smo postali digitalni, ko dogodek v fizični obliki ni bil izvedljiv. Marsikateri dogodek smo si tako lahko ogledali prek računalnika ali pametnega telefona praktično od kjerkoli, najsi bo to z domačega kavča ali, če gremo še naprej, smo si ga ogledali lahko tudi dan, teden ali več kasneje. V sodobnem tempu življenja je bilo to marsikomu pisano na kožo, resda pa je pri tem manjkal družbeni segment, ki ga lahko doživimo v polnosti le v fizični obliki in nas kot tak tudi obogati ter vsaj za nekaj trenutkov morda zmanjša skrbi, ki nam ležijo na duši.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Simona Klemenčič v knjižnem prvencu piše o zlaganosti politike in izpraznjenosti človeka
Roman Hiša brez ogledal se dotika tudi prekmurskega prostora.
Peresa pomurskih avtorjev
Ponudba knjižnic, muzejev, galerij, gledališč ter drugih kulturnih ustanov in institucij, ki si prizadevajo za približanje kulturnega bogastva in kulturni pridih, bodisi na lokalni, regionalni ali celo nacionalni ravni, nam je tudi v letošnjem letu približevala kulturne dosežke in dediščino ter nas tako spodbujala k spoznavanju in ozaveščanju ter k skupnemu ohranjanju preteklosti in sedanjosti za prihodnost. Izpod peres pomurskih avtorjev je v letošnjem letu nastalo več del, tako strokovnih, leposlovnih kot informacijskih, ki pomembno prispevajo k širjenju obzorja, k razvoju bralne kulture in vseživljenjskemu učenju. Koliko od teh smo jih prebrali ali se vanje potopili in koliko novega znanja odnesli, ve vsak najbolje sam, je pa res, da če tega gradiva ne cenimo sami, smo v največji meri osiromašeni prav mi, sobivajoči v tem okolju, ki nam podarja zapisano besedo, kakor so to počeli že naši predniki, ki so za dvig bralne kulture in bralne pismenosti svojim rojakom v roke podarjali potrebno čtivo. Ravno v letošnjem letu je minilo točno dvesto petdeset let, odkar je Štefan Küzmič za svoje prekmurske rojake pripravil prevod Nove zaveze Svetega pisma in s tem naredil ključen korak na področju jezikovne in nacionalne ter kulturne identitete.
Slovesno je bila obeležena tudi petstoletnica Adama Bohoriča, ki nam je najbolje poznan kot avtor prve slovenske slovnice, ob tem pa podani tudi najnovejši izsledki iz Bohoričevega življenja. V Ljutomeru je beseda tekla tudi o stopetdesetletnici čitalnice pri Mali Nedelji, v Lendavi pa prav tako o stopetdesetletnici prvega bralnega kroga. V »Abrahamova« leta je stopil mesečnik Evangeličanski list, stopa pa tudi zbornik Stopinje, ki oba prav tako ves čas izhajanja gojita in krepita kulturno vlogo ter soustvarjata kulturno identiteto na nacionalni ravni ter tudi pri Slovencih v zamejstvu in tujini.
Ulične razstave
V več ustanovah so bile na ogled tudi različne razstave s kulturno-umetniškim pridihom, kot novost pa lahko v mestih spremljamo tudi ulične razstave, ki s tem kulturo še bolj približujejo in nam jo peljejo nasproti, tako npr. v Ljutomeru, v Murski Soboti kar na treh lokacijah (na Slovenski ulici, v Luthrovem drevoredu in pri Expanu) kot tudi v izložbah različnih lokalov, kjer v sklopu uličnih razstav svoja dela in izsledke predstavljajo različne ustanove in organizatorji, mesta pa s tem še močneje krepijo svojo vlogo kot pomembna kulturna središča. Več dogodkov je bilo organiziranih v sklopu Tedna ljubiteljske kulture, Tedna vseživljenjskega učenja, Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine, na Ta veseli dan kulture, v sklopu različnih festivalov in srečanj – vsi ti bodisi v živo, po spletu ali v kombinaciji obojega, kar je postala kar nova sodobna oblika promocijske dejavnosti.
Prikrajšani nismo bili
Spregledati prav tako ne gre vpisov v Register nesnovne kulturne dediščine dveh pomembnih enot, sotiša in šamarjanke, prekmurski jezik pa je bil vpisan v Resolucijo o nacionalnem programu jezikovne politike 2021–2025. Dodali bi lahko še vrsto kulturnih dogodkov, ki so bili predstavljeni v letošnjem letu, navsezadnje področje kulture zajema širok spekter aktivnosti in dediščine.
Prikrajšani za kulturna udejstvovanja v še enem »covidnem« letu zagotovo nismo bili, poleg tega je bila večina kulturnih vsebin predvajana tudi na spletu, bodisi na družbenih omrežjih, kanalu YouTube, nekateri prav tako na regionalnih TV. Kultura nam je v tem nesrečnem spletu okoliščin postala torej še dostopnejša, nas nagovarja po vse več poteh, zato ji podajmo roko, poglejmo kakšno vsebino za nazaj v digitalni obliki, če se je nismo mogli udeležiti, skratka, vzemimo si čas za kulturo, kajti prav kultura je Slovencem pomagala stati inu obstati, in naj bo to vodilo tudi za naprej.