Lainšček se je v tokratnem romanu, ki je 12. knjiga, izšla pri Beletrini, že lahko zanašal na svoj spomin. Kot je spomnil, se prvi roman Kurji pastir konča, ko je bil star en dan, tako da tam te možnosti ni imel. Zato se je poslužil Jungove metode aktivne imaginacije oziroma, kot je poenostavila njegova sogovornica Bernarda Žarn, metode sanj. Na predstavitvi drugega romana je Lainšček uvodoma pojasnil nastajanje celotnega večdelnega avtobiografskega dela, ki se ga je lotil na pobudo urednika Mitje Čandra. Sprva je bila predvidena le ena knjiga. Vendar je kmalu ugotovil, da celega življenja ne bo mogel spraviti vanjo, saj se je na 150. strani "znašel šele pri prvem letu", zato je na Čandrovo vprašanje, koliko knjig rabi, brez resnega premisleka odvrnil tri, je povedal Prešernov nagrajenec, ki je bil s Kurjim pastirjem nominiran za kresnika.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Vrhunski rezultati soboških košarkarjev na turnirju v Poreču
Košarkarski klub Murska Sobota se je udeležil močnega mednarodnega turnirja Adria Basketball v Poreču s kar štirimi ekipami mlajših selekcij ter dosegel sijajne rezultate in si prislužil štiri nagrade.
V romanu Petelinje jajce, katerega naslov se navezuje na pravljično izročilo, je skušal obuditi čas, ko je bil v t.i. magični fazi, ki jo otroci doživljajo pri okoli štirih, petih letih, ko si svet razlagajo precej drugače, kot je v resnici. Kot je povedal, je bila ta faza pri njem zelo izrazita, obenem pa je poudaril, da je to magičnost podpiralo tudi nekdanje prekmursko okolje. Kot dečka so ga imeli za nekoliko čudnega, zato ga je mama peljala k ciganki. Po njegovih besedah se že tu kaže ta "magičnost", saj danes takšne otroke peljejo k psihologu ali psihiatru, tedaj pa so verjeli, da bo pravi nasvet dala kar ciganka. V tem razmišljanju je pisatelja ustavila voditeljica pogovora, ki je navedla zapis v knjigi, ko avtor zapiše, "da je ta ciganka mami povedala, da otrok ni čuden, le veliko ljubezni potrebuje".
Podobno kot je bil kot otrok v magični fazi je bilo po pisateljevih besedah v tej fazi tudi podeželje, v katerem je odraščal. Zaznamovano je bilo namreč z več vplivi, od čiste prvinskosti, ostankov poganstva, vraževernosti s krščansko "pozlato" ter komunistično mitologijo, je naštel. Magično, a obenem tudi čisto stvarno je pisatelj dojemal tudi podobo bele žene, nevidnega bitja, s katerim se je večkrat pogovarjala njegova sicer v krščanski veri vzgojena in globoko religiozna mama.
Na vprašanje, zakaj ljudje po njegovem mnenju radi berejo avtobiografije, je odvrnil, da verjetno iz več razlogov, sam pa je bil najbolj navdušen nad nekim bralcem, ki mu je povedal, da ob branju njegove avtobiografije odkriva svoje otroštvo.