Lendavski obrtniki in mali podjetniki, ki so se prijavili na javni razpis Občine Lendava za spodbujanje razvoja gospodarstva, so ostali praznih rok, medtem ko občina razpisane vsote denarja 140 tisoč evrov ni razdelila v celoti. Od skupaj 30 prejetih vlog so jih 15 zavrnili, ker vlagatelji niso dosegli minimalnega števila točk. Nerazdeljena naj bi ostala polovica vseh sredstev.
Prednost novim podjetjem
Pravilnik je pri točkovanju prednost dajal podjetjem, ki so z novo dejavnostjo šele vstopila na trg, torej mladim podjetnikom, dodatne točke pa so prinesle tudi nove zaposlitve. V občinski upravi poudarjajo pomen ukrepa za pospešitev nastajanja podjetij in zagotavljanje možnosti za njihovo hitrejšo rast. Še posebej so ta podjetja ranljiva na začetku poslovanja, zdaj tudi zaradi vpliva širjenja virusa. »Če bi torej 'zrela' podjetja zasledovala zastavljene cilje razpisa in merila za njihovo vrednotenje, bi zagotovo dosegla minimalno potrebno število točk, torej vsaj 50,« je med drugim pojasnjeno v informaciji, objavljeni na občinski spletni strani.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Se v ljutomerski knjižnici ponavlja lanski scenarij iz soboškega zdravstvenega doma?
Občina sprejema nov ustanovitveni odlok, svet zavoda pa hiti s postopkom imenovanja direktorja.
Odgovornost za zavrnitev vlog je tako občinska uprava delno prevalila na obrtnike in podjetnike oziroma na Območno obrtno-podjetniško zbornico (OOZ) Lendava, kjer so pripravljali vloge za razpis za enajst članov, na razpis pa se je prijavila tudi stanovska organizacija sama. Vloge vseh so bile v začetku septembra zavrnjene. Razpis je bil objavljen marca in odprt do konca junija. Kljub spremembam točkovnika pravilnika o dodelitvi sredstev Tatjana Koša, sekretarka na OOZ Lendava, poudari, da takšnega razpleta razpisa niso pričakovali, saj je bilo novoustanovljenih podjetij v občini v zadnjih letih zelo malo. »Občini je denar ostal že z lanskega razpisa in ne vemo, kam so ga razporedili,« je spomnil Marjan Koren, predsednik OOZ Lendava, in glede letošnjega razpisa še poudaril, da nikjer ni bil objavljen seznam prejemnikov sredstev in tudi ne njihova višina.
Tudi gostinka ostala brez sredstev
Na razpis se je prvič prijavila tudi gostilna Lovski dom, saj so se v času zaprtja dejavnosti lotili obnove prostorov, kar v času obratovanja ni mogoče. »Bili smo prepričani, da bomo nekaj sredstev dobili. Ko smo prejeli odločbo o zavrnitvi vloge, smo bili milo rečeno razočarani,« pove gostinka Klaudija Žilavec, ki je tudi predsednica sekcije gostincev pri OOZ Lendava in članica upravnega odbora sekcije gostinstva pri Obrtni zbornici Slovenije. Prav bi bilo, doda, da bi vsaj lokalna skupnost letos podprla tiste dejavnosti, ki so bile med epidemijo najbolj oškodovane, ker niso smele poslovati ali so poslovale v zelo okrnjenem obsegu.
Sobesednica spomni še, da državna pomoč zaradi epidemije ni bila naklonjena storitvenim dejavnostim, marsikoga so od tega, da bi za pomoč sploh zaprosil, odvrnili tudi pogoji, ki so jih obrtniki in podjetniki morali izpolnjevati za pridobitev te pomoči. Več jih mora zdaj pomoč tudi vračati. Javnost o tem nima jasne slike, saj je država marsikje izplačala visoke dodatke in to brez nekih zahtev. »Na državni ravni smo v celoti izpadli, zato bi nam vsaj lokalna skupnost lahko prisluhnila,« poudari lendavska gostinka. In če je občina želela letos dati prednost pri podpori mladim podjetjem, bi to lahko dala jasno vedeti že s poimenovanjem razpisa, podčrta Žilavčeva.
Da bi jih vsaj povabili
OOZ Lendava je zaradi škode, ki so jo utrpeli obrtniki s storitvenimi dejavnostmi, občine, od koder prihajajo njihovi člani, pozvala, naj jih letos podprejo z razpisi, vendar se je lendavska občina odločila drugače. Marjan Koren pravi, da je občina pri utemeljitvi tega izhajala iz podatkov o rasti v industrijski dejavnosti, ki je vendar delovala tudi v času epidemije, in iz stanja, ki velja na državni ravni, spregledala pa dejanske razmere obrtnikov in malih podjetnikov na lokalni ravni. »Med pogoji razpisa je bilo navedeno tudi zaposlovanje. Kako bomo ustvarili nova delovna mesta v času, ko smo imeli ljudi na čakanju in subvencije za krajši delovni čas,« se sprašuje Koren.
Razmere, v katerih so se znašli v zadnjem obdobju obrtniki in mali podjetniki, na lokalni ravni najbolj poznajo na sedežu stanovske organizacije, zato je razlaga občinskih ukrepov na osnovi nekih statističnih podatkov omalovaževanje obrtništva kot tudi njihove stanovske organizacije, je jasen predsednik lendavske OOZ. Z njimi nihče ni navezal stika, še pove in doda, da so željo po sodelovanju pri pripravi razpisa za spodbujanje gospodarstva izrazili že večkrat. »Ne gre za to, da bi zbornica narekovala njegovo vsebino, ampak da bi sploh dobili priložnost dati pripombe. Ne glede na razočaranje, ki smo ga zaradi zavrnjenih vlog doživeli, je zbornica še zmeraj pripravljena sodelovati z občino. Samo da nas kdo povabi,« pravi Koren.
Vedno so grešni kozel
Klaudija Žilavec, predsednica sekcije gostincev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Lendava in članica upravnega odbora sekcije gostinstva pri Obrtni zbornici Slovenije, je poudarila, da se podcenjujoči odnos do obrtnikov še kar nadaljuje. Najprej so bili grešni kozel, ko je država povsem zaprla storitvene dejavnosti, zdaj je na njihova ramena prevalila preverjanje pogoja PCT (preboleli/cepljeni/testirani). Žilavčeva se s tem ne strinja, saj gre za veliko odgovornost, ni pa tudi razjasnjeno, ali imajo sploh pravico zbirati osebne podatke. »Nenehno doživljamo neke pritiske in grožnje s kaznijo, ki za nespoštovanje odlokov niso majhne.«