»Kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel,« je vodilo letošnjega koledarja, ki ga je uvodoma predstavil škof Evangeličanske cerkve Leon Novak. "To je tudi v današnjem času aktualna izpoved, kajti glede na razmere, v katerih se nahajamo, se soočamo z družbo, ki se deli na te ali one skupine, na ta ali ona prepričanja. Jezus Kristus pa nam ravno s temi besedami želi povedati, da je pri njem vsak dobrodošel ne glede na to, kakšno prepričanje ima."
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Panonski MuzBes premierno nastopil na Dunaju
Pod tem imenom nastopata Norma Bale in Iztok Rodež
Koledar, ki je tokrat izšel na 240 straneh, je nato podrobneje predstavila predsednica Zavoda Primoža Trubarja Klaudija Sedar. Po koledarskem delu za vseh dvanajst mesecev, h katerim so dodana premišljevanja duhovnikov na podlagi bibličnih vodil, sledijo poročila oziroma kronika, najprej kronika škofa Leona Novaka, zatem nagovor inšpektorja Cerkve Bojana Prosiča in potem še kronike vseh štirinajstih cerkvenih občin ter organizacij znotraj Cerkve. V drugem delu koledarja so zbrani prispevki s področja protestantizma z več področij. Med drugim lahko beremo o zgodovinsko pomembnem nastopu Martina Luthra na državnem zboru v Wormsu pred 500 leti ter njegovem umiku v Wartburg, o novih spoznanjih o Adamu Bohoriču ter prispevek ob 250-letnici izida Nove zaveze v prekmurščini. Tem sledijo prispevki, ki govorijo o reformaciji danes. Prispevek Primoža Kumina govori o njegovem delovanju kot evangeličanski vojaški kaplan na Kosovu, sledijo pa svečana pridiga in slavnostni govori ob dnevu reformacije. Beremo lahko tudi prispevke, ki se nanašajo na praznike, običaje in tradicijo. Nekaj od njih je tudi v madžarskem jeziku.
Naslovno stran je tudi tokrat prispeval akademski slikar Nikolaj Beer in jo naslovil Jutro na Mediji v Izlakah. Njegovo življenje in delo je predstavil Franc Obal. Beer je rojen leta 1945 v Križevcih na Goričkem in s svojo družino živi v Izlakah. Med drugim je ustanovitelj slikarske kolonije Primoža Trubarja, ki vsako leto vse od 1995 poteka v Moravskih Toplicah.
Sedarjeva je predstavila tudi mesečnik Evangeličanski list, ki je lani slavil svojo 50-letnico izhajanja. Ob tej priložnosti so mu dodali prilogo s pregledom zadnjih petdesetih let. »Po vseh teh letih ni zanimiv le za prebiranje preteklih dogodkov, temveč je postal primarni vir spoznavanja in raziskovanje preteklega življenja znotraj evangeličanske cerkve ter spoznavanje sedanjega življenja,« je ob tem dejala. Dotaknila se je tudi brošure Po poti reformacije na Slovenskem, ki jo je skupaj s Tadejo Andrejek izdala leta 2019. Ker so izvodi, predvsem slovenski, hitro pošli, so v lanskem letu brošuro ponatisnili, pri tem pa jo dopolnili z novimi podatki ter jo prevedli še v nemščino. V brošuri so predstavljene točke reformacije, torej sakralni objekti, spomeniki, pomniki, ki jih danes najdemo v slovenskem prostoru. V Pomurju so med drugim na novo dodani kip v spomin Györgyja Kultsarja in njegova skulptura v mestni hiši v Lendavi, doprsni kip Primoža Trubarja ob Trubarjevem drevoredu in spominska plošča v spomin na prvo evangeličansko šolo in molilnico v Gornji Radgoni.