Poročali smo že, da je soboško sodišče izdalo sodbo, s katero je ugodilo tožbi Občine Ljutomer proti Javnemu podjetju (JP) Prlekija. JP Prlekija mora občini nakazati sredstva, ki jih je dobilo z zbiranjem najemnine za infrastrukturo – gre za malo manj kot milijon evrov. Hkrati pa mora omenjeno podjetje poravnati še pravdne stroške; približno 14 tisoč evrov. Sodišče občini sicer ni priznalo zakonskih zamudnih obresti od mesečnih neplačanih zneskov najemnine in sicer ne zato, je sodišče zapisalo v sodbi, ker ne bi bili upravičeni, ampak zato, ker je sodišče upoštevalo javni interes uporabnikov storitev, torej občanov. In če bi podjetju naložili še plačilo zamudnih obresti, bi to morali plačati občani.
Prav zato pa županja Olga Karba, pravi, razmišlja o sprožitvi postopkov zoper osebno odgovorno osebo, bivšega direktorja JP Prlekija, za povrnitev stroškov nastale škode v občini Ljutomer zaradi zakonskih zamudnih obresti. Oziroma bo, kot pravi, od pristojnih organov JP Prlekije zahtevala, da pravdne stroške regresno zahtevajo osebno od bivšega direktorja. Če to ne bo uspešno, pravi Karbova, pa naj podjetje vloži osebno odškodninsko tožbo zoper odgovorno osebo, saj se ji ne zdi sprejemljivo, da bi te stroške morali plačati občani.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V četrtek bo na delu v Fazaneriji, poleti na evropskem prvenstvu
Nova čast za slovenskega sodnika.
Sodišče: Logika JP Prlekije nima pravnega kritja
Z odvetnikom, ki je občino Ljutomer zastopal v konkretnem primeru, Janezom Stuškom, sta na konferenci za novinarje povedala, da je sodišče jasno ugotovilo, da ne drži, da ni bilo pravne podlage za plačevanje najemnine s strani JP Prlekija ljutomerski občini. Sodišče namreč pravi, da je bila tista najemna pogodba med JP Prlekijo in občino, ki je bila za pet let sklenjena leta 2010, veljavna še naprej – in da je veljavna še danes – saj od nje nobena stranka ni odstopila. Sodišče pravi tudi, da logika s strani JP Prlekije ni imela nobenega pravnega pokritja, saj – če pravne podlage za plačevanje najemnine res ne bi bilo, bi moralo podjetje JP Prlekija vso javno infrastrukturo, ki je v lasti občine, nemudoma vrniti v upravljanje, ne pa da jo je uporabljalo in z njo upravljalo.
Za sklep, na katerega se je ves čas upiralo bivše vodstvo JP Prlekije in s katerim so župani ostalih občin desnega brega JP Prlekiji naložili, da ne sme plačevati najemnine tistim občinam, ki nimajo podpisane skupne najemne pogodbe, pa je sodišče v sodbi napisalo, da ta sklep ne more vplivati na obstoj in veljavnost že omenjene najemne pogodbe med občino in JP Prlekija. Ta sklep županov, po razlagi odvetnika Stuška, ni ustvarjal pravnih učinkov.
Na vidiku sodna poravnava?
Županja Olga Karba je po tem, ko je izvedela za konkretno sodbo, napovedala tudi, da bo umaknila ostale tožbe, zato je na novinarski konferenci povedala, da upa, da s to sodbo zaključuje nespametno ravnanje akterjev, katerih namen je bil po njenem mnenju razdor: »Upamo, da bo Svet ustanoviteljic JP Prlekija lažje in manj obremenjeno, predvsem pa brez nepotrebnih problemov speljal vse aktivnosti, ki jih še čakajo v zvezi s sistemom C. Prepričana sem, da bomo na svetu ustanoviteljic 23. septembra potrdili cene in da bodo občine podpisale pogodbo.« Osemnajstega septembra pa naj bi, pravi Karbova, potrdili osnutek sodne poravnave, ki naj bi jo predložili sodišču in s tem zaprli vse postopke.
Na vprašanje, ali je JP Prlekija že nakazalo milijon občini Ljutomer pa je Olga Karba odgovorila, da do danes še niso prejeli denarja, da pa ima podjetje za to petnajst dni časa od izreka sodbe in da se z direktorjem o tem pogovarjajo. Bivši direktor JP Prlekija Davorin Kurbos je sicer v tujini, a ga bomo prav tako prosili za komentar in ko ga dobimo, ga bomo objavili.