vestnik

Madžarska več noče biti »stranišče Evrope«

Timotej Milanov, 2. 9. 2019
Nataša Juhnov
Iz Slovenije na letni ravni izvozimo okoli 70 tisoč ton blata, ki nastane na čistilnih napravah pri čiščenju odpadne vode.
Aktualno

Potem ko vzhodni sosedje več ne izdajajo novih dovoljenj za prevoz odpadnega blata iz čistilnih naprav sosednjih držav v njihove predelovalne obrate, se poraja vprašanje, kaj bomo v Sloveniji storili z blatom, ki ga večinoma izvozimo ravno na Madžarsko

Iz Slovenije na letni ravni izvozimo okoli 70 tisoč ton blata, ki nastane na čistilnih napravah pri čiščenju odpadne vode, pri tem od 45 do 50 tisoč ton blata izvozi družba Saubermacher Slovenija s sedežem v Murski Soboti. Blato izvažajo na Madžarsko, saj po besedah direktorja Rudolfa Horvata trenutno v Sloveniji ni druge rešitve. A to se bo kmalu končalo, saj so Madžari prenehali z izdajanjem dovoljenj za prevoz blata iz drugih držav v njihove predelovalne obrate, potem ko je opozicija javnost seznanila s količino blata, ki ga tovornjaki iz okoliških držav vozijo v te obrate. Horvat vidi v celotni zadevi predvsem politični problem: »Opozicija se je na to izredno dobro pripravila in javnosti servirajo parole, kakršna je: Madžarska-stranišče Evrope. Zato je vlada morala reagirati, čeprav vse poteka v skladu s spravili.«

421708d395d1771743eca2cc09545f41
Robert Balen
Rudolf Horvat pravi, da so prevoz odpadkov izvajali v skladu s strogimi mednarodnimi pravili. Sam meni, da gre predvsem za notranjepolitični problem na Madžarskem.

Po strogo določenih pravilih

Prevoz blata se izvaja po strogo določenih pravilih. Kot pojasni Horvat, velja v primeru čezmejnega prevažanja odpadkov Baselska konvencija, po kateri je potrebno dobiti posebna dovoljenja v primeru izvajanja tovrstne dejavnosti. Slovenskim podjetjem, ki se ukvarjajo z odvozom blata, morajo najprej odobriti vlogo na Inšpektoratu za okolje in prostor. Horvat pojasnjuje, da gre za zelo obsežne vloge, ki vključujejo tudi analizo odpadkov, priložiti pa je potrebno tudi potrdila o potrjenih bančnih garancijah. »Tako ima država jamstvo, da lahko tudi na drugi način odstrani odpadke, v primeru, da bi bili ti iz kakršnega koli razloga zavrnjeni.« Država, v kateri odpadki nastanejo, mora dati soglasje in urediti celotni postopek odvoza, nato poslati celotno dokumentacijo, vključno z bančno garancijo, državi, v katero bodo odpadki prepeljani, v tem primeru torej na Madžarsko, ki mora za to še dati soglasje. Horvat pravi, da v Evropski uniji velja načelo prostega pretoka blaga, zato so države, v katere prevažajo odpadke, tovrstna dovoljenja doslej izdale, če so bile proste kapacitete pri predelovalcih, s katerimi imajo sklenjene pogodbe.

e9212faaa50cc8fd72a36346fd2a8d6a
Miha Šoštarič
Blato v madžarske predelovalne obrate s tovornjaki vozijo tudi iz drugih držav, med drugim iz Hrvaške in Italije. (slika je simbolična)

Iščejo kratkoročne alternative v drugih bližnjih državah

Vsaka pošiljka odpadkov je točno določena, vsak teden delajo najavo pošiljk za naslednji teden. Tudi poti prevoza so točno določene, po kateri cesti bo tovor prepeljan in kje bo prečkal mejo, zunaj določenega koridorja tovora ni dovoljeno prevažati. Prevozniki, ki odpadke prevažajo, morajo biti zavarovani tudi za primere okoljskih nesreč. Odpadek se v predelovalnem obratu pred predelavo ali sežigom ponovno stehta, o tem pa morajo poročati tudi pristojnemu ministrstvu. V družbi Saubermacher Slovenija na podlagi sklenjenih pogodb odvažajo blato z 20 čistilnih naprav v Sloveniji. Zato se trenutno po besedah Horvata ukvarjajo predvsem z vprašanjem, kako kratkoročno rešiti nastalo situacijo pri dejavnosti, ki jo izvajajo že deset let, potem ko se jim bo novembra letos izteklo še zadnje veljavno dovoljenje na Madžarskem. Posledice bi lahko pomenile tudi zaustavitev sprejemanja odpadkov, pravi Horvat, čeprav je v tem trenutku še težko napovedati končen razplet zgodbe. Odvetniki družbe prav tako preučujejo, kakšne so možnosti ravnanja, glede na to, da gre v tem primeru za ukrep državnega organa in da gre za posle, ki so jih dobili na javnih razpisih. Iščejo tudi alternativne rešitve v drugih državah v bližini Slovenije.

912322f6348970fe368385ffce3fcb9b
Lisi Niesner/REUTERS
Madžarska vlada, ki jo vodi Viktor Orban, več ne izdaja dovoljenj za prevoz odpadnega blata iz drugih držav, potem ko je opozicija javnost seznanila s podatki o količini odpadkov, ki končajo v madžarskih predelovalnih obratih.

Primer izpostavil potrebo po predelovalnih obratih v Sloveniji

Predelovalni obrati v Sloveniji sicer že obstajajo, a vnjih predelajo zanemarljive količine odpadkov, pravi Horvat. Madžari prošnje po novih dovoljenjih že zavračajo z dopisi, v katerih pojasnjujejo, da začasno novih dovoljenj ne izdajajo, kar je že izkusila njihova istoimenska krovna družba pri poskusu prevoza odpadkov iz Avstrije na Madžarsko, zato je malo verjetno, da bi pri Saubermacherju letos dobili novo dovoljenje na Madžarskem. Dejavnost odvoza blata s čistilnih naprav za podjetje predstavlja okoli 15 odstotkov prihodkov na letni ravni. Z dolgoročnimi rešitvami se v podjetju ukvarja razvojni oddelek, na katerem intenzivno preučujejo tehnologije predelave blata. Tudi v družbi Saubermacher Slovenija bi bili tako v prihodnosti pripravljeni na investicijo v gradnjo predelovalnega obrata, a bi se po besedah Horvata verjetno zataknilo predvsem pri vprašanju lokacije takšnega objekta. Odpadno blato lahko sežgejo ali kompostirajo, lahko pa se uporabi tudi za pridobivanje fosforja, ki v blato pride iz pralnih praškov, ali zemljine, ki se uporablja pri sanaciji degradiranih površin, kakršna je recimo pred leti na Madžarskem nastala zaradi posledic nesreče v tovarni Aluminija v Ajki.

b1371a2bedd10564df55ddf94d981582
Majda Horvat
Franc Cipot meni, da gradnjo sežigalnic, čeprav bi jih potrebovali, ljudje podpirajo samo v primeru, da teh ne bi zgradili v njihovi bližini.

Nihče noče sežigalnic v svoji bližini

S predelavo blata se ukvarjajo tudi v družbi Center za ravnanje z odpadki Puconci (CEROP), kjer imajo dovoljenje za predelavo 9000 ton odpadnega blata letno, ki ga vozijo iz čistilnih naprav v celotnem Pomurju. Blato predelujejo v ceropit-kompozit za zapiranje odlagališč. Po besedah direktorja Ceropa Franca Cipota so v podjetju že razmišljali tudi o gradnji sežigalnice: »Vendar je tak projekt z vidika okoljevarstvenih soglasij skoraj nemogoče izpeljati. Zadeve se sicer nekoliko že spreminjajo in nekatere občine si celo prizadevajo, da bi pridobile sežigalnice na svojem območju, vendar ljudje takšne namere podpirajo zgolj na deklarativni ravni, v trenutku, ko pa izvejo, da bi bil tak objekt v njihovi bližini, je s projektom konec.« Cipot meni, da bi gradnji sežigalnice nasprotovali tudi v puconski občini, čeprav tam že obstaja deponija.