Lendavska družba Elektromaterial spada s svojo proizvodnjo elektroinštalacijskega materiala med podjetja z delovno intenzivno dejavnostjo. Zaradi povečevanja obsega proizvodnje so v zadnjih petih letih in tudi še letos povečali število zaposlenih skupaj za okoli 30 ljudi, tako da jih je zdaj v povezanih podjetjih 180, toda razmere se bistveno spreminjajo. Zaradi pričakovanega zmanjšanja števila naročil, kar so v lendavskem podjetju že zaznali novembra, in zaradi dviga stroškov dela z novim letom so vse realnejše napovedi, da se bo treba prilagajati in sprejemati ukrepe za ohranitev proizvodnje ter obstoj podjetja. Mednje spada tudi zmanjševanje števila zaposlenih.
Oznaka Izdelano v Sloveniji na Zahodu ni pomembna
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Poslovni uspeh, za katerim stoji zahvala in spomin
Podjetja F Modern, Tadej Faršang, s. p., Tiskarna aiP Praprotnik, d. o. o. in Hipoing, hišna popravila in inženiring, d. o. o. danes pripravila dan odprtih vrat.
Direktor družbe Branko Fijok poudarja dva kazalca spreminjanja poslovnega okolja, ki ju jemljejo zelo resno, to so pesimistične napovedi poslovnih partnerjev, ki predvidevajo nekajodstotni upad končne prodaje, ter prodor cenovno konkurenčnejših ponudnikov enakih izdelkov, kot jih proizvaja Elektromaterial, na trge zahodne Evrope, na kar pomembno vpliva strošek dela. Oznaka Izdelano v Sloveniji namreč kljub kakovostni izvedbi, prilagodljivosti proizvajalca in spoštovanju rokov dobave na teh trgih ne zagotavlja več nobene prednosti pred cenovno ugodnimi ponudniki iz držav s cenejšo delovno silo. Ob množični prodaji standardnih izdelkov, stikal in vtičnic pa je še vedno zanemarljiva prodaja tehnološko vrhunskih izdelkov z višjo dodano vrednostjo, katerih proizvodnjo prav tako obvladajo v Elektromaterialu.
Politika zavaja
Prav je, da so minimalni dohodki zaposlenih višji, pravi Branko Fijok, toda ni prav, da je vlada s spremembo zakona o minimalni plači to povišanje v celoti prevalila na delodajalca. »Vlada in Levica sta pojasnjevali, da dvig minimalne plače ne bo pomembno vplival na gospodarstvo, ker da se bo s tem masa za plače povečala za manj kot dva odstotka. To je popolno zavajanje. Morda je to res v slovenskem povprečju, vendar so v njem zajete plače podjetij, kot so Akrapovič, Pipistrel, Lek, Petrol, Krka. Dejansko se bo v delovno intenzivnih panogah masa za plače povečala za dvanajst do petnajst odstotkov. Kako se rešiti iz nastale situacije? Nekaterim podjetjem bo uspelo, drugim ne,« je jasen direktor družbe, vsekakor bodo krajši konec potegnila podjetja z delovno intenzivnimi panogami in manjšo možnostjo za prestrukturiranje. Predvsem pa takšna odločitev ni poštena do ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe, pravi Fijok, ki prav tako morajo imeti priložnost za delo in tudi želijo delati, ne pa živeti od denarne pomoči. »V takšnih razmerah so ljudje upravičeno zaskrbljeni in se sprašujejo, kaj bo,« pravi sogovornik.
Avtomatizacija pomeni manj delovnih mest
Na zviševanje stroškov dela in zmanjševanje prodaje se bodo nedvomno odzvali tudi v lendavskem podjetju, najprej s krčenjem asortimenta izdelkov – proizvodnjo nekaterih bodo prepustili proizvajalcem iz držav s cenejšo delovno silo – ter z avtomatizacijo nekaterih proizvodnih procesov. Nekaj sodobne strojne opreme so že naročili, dobili jo bodo v sredini prihodnjega leta. To bo nedvomno povzročilo zapiranje nekaterih delovnih mest, čeprav je, tako Fijok, v tem trenutku težko napovedati njihovo število. Kajti tudi to je odvisno od novih naročil oziroma uspešnosti zdajšnjih dogovorov z novimi kupci.