Pri oranju je plug večkrat podrsal po kamniti podlagi na gomili, ki je bila na njivi že vrsto let, dvakrat pa se je plužno železo celo zlomilo, pripoveduje Milan Hozjan iz Odranec. Ob tem se je enkrat pokazal na površju tudi odlomljen del kamnine. Začudila ga je njena struktura, saj ne sodi v naše naravno okolje, na njej pa je opazil tudi okamnine, fosile školjk. Doma so se dogovorili, da bo sosed, ki ima bager, to skalo izkopal.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Tešanovcih nastaja nova turistična zgodba, imenovana Zlato polje
V središču naselja so zabrneli gradbeni stroji.
Martin Hozjan, Milanov oče, se je s sosedom odpravil na njivo na Gourice, kakor ledinsko pravijo območju polj, in sosed je veliko skalo res izkopal, vendar je potem s tem strojem ni mogel dvigniti na prikolico. Martin mu je naročil, naj jamo pod skalo še poglobi, gmoto pa zvrne nazaj in jo znova zasuje z zemljo. Tako sta tudi naredila in Martin je domov pripeljal namesto skale dva kubična metra izkopanega gramoza.
Doma na gruntu bila deset let
Milanu pa misel na kamnino ni dala miru. Čez kakšni dve leti po neuspelem prvem izkopu se je dogovoril s sorodnikom, da po žetvi skalo znova odkopljeta. To jima je uspelo in z viličarjem, ki lahko dvigne pet ton, sta jo le privlekla domov na grunt. Videlo se je, da je kamen obdelan oziroma da ima pravokotno vdolbino. Hozjanovi so poklicali arheologe iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, ki so si najdbo leta 2014 tudi ogledali in jo opisali kot del rimskodobnega groba. O njej so obvestili tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine, z najditelji pa se dogovorili, da jo čez čas prepeljejo v Mursko Soboto, kar se potem ni zgodilo. »Rekli smo, naj nekaj časa ostane pri nas, da si jo bodo lahko prišli ogledat otroci iz šole, vendar je potem tu stala vse do letos,« pove Milan.
V začetku letošnjega leta se je njegova soproga Štefanija začela pogovarjati z županom Ivanom Markojo, da bi ji v občini našli primernejši kraj, kar se je tudi zgodilo. »Mislim, da je zdaj na veliko primernejšem kraju,« je povedal Milan. Na pomlad so jo prestavili na zelenico pred mrliško vežico v Odrancih, pred prvim novembrom pa so pred njo postavili še kovinsko tablo z opisom za obiskovalce. Kustos in arheolog Samo Sankovič iz Pomurskega muzeja Murska Sobota je o najdbi zapisal, da gre za rimskodobni grob iz obdobja med 1. in 3. stoletjem našega štetja, ko so umrle sežgali in jih pokopali pod gomilo. Bogatejši grobovi so imeli kamnite pepelnice, kot je ta, najdena v Odrancih. Vsekakor gre za zelo redko najdbo, katere pomen bodo morali arheologi še podrobneje raziskati.
Mimo je vodila rimska cesta
Martin, ki je star enainosemdeset let, se ne spomni, da bi v preteklosti kateri od domačinov ali prednikov omenil, da je izkopal kakšen zanimiv predmet iz davnine, in predniki tudi niso nikoli pripovedovali o tem, da je tod mimo vodila rimska cesta. O njej je tudi sam prvič slišal od dveh arheologov, ki sta prišla na ogled izkopanine.
»Spraševala sta me, ali smo ob kamniti skrinji našli še kaj. Morda je kaj bilo, toda videl nisem ničesar,« nam je pripovedoval Martin. Do tega odkritja je po njegovem mnenju prišlo tudi zato, ker so v petdesetih letih zemljo s te gomile vozili domov, da so z njo zasuli dvorišče okoli hiše, ki so jo takrat zgradili.
Čudenje, občudovanje in opomin
S kamnitim grobom je torej povezano še veliko skrivnosti, a ta pri Milanu že zdaj vzbuja čudenje in občudovanje hkrati. Čudenje ob misli, kako neki so v davnini takšno skalno gmoto premikali kilometre daleč, ob tem da so jo zdaj komaj zmogli dvigniti z najmočnejšimi stroji v vasi, ter občudovanje kulture ali odnosa do pokojnih, ki so ga s takšnimi grobnicami izkazovali. Upa tudi, da bodo ljudje ob skali, ki je postavljena na vidnem kraju, postali za trenutek in se zamislili o pomenu in vrednosti preteklosti ter o našem hitenju v sedanjosti pri lovljenju nekega napredka.
»Neki možakar je pred leti dejal, da vsak napredek s sabo nosi tudi nazadovanje. To skoraj ni mogoče, sem takrat razmišljal sam, zdaj pa vidim, kako prav je imel. Še posebej če pomislim na problem, ki ga prinaša plastična embalaža, ki jo je tudi ta človek imel v mislih,« še pove Milan.