Matematičarko zanima igra barvanja

»Matematika niso le številke, je veliko več, saj je treba pogosto razmišljati zunaj okvirov, da prideš do rešitve ali spoznanj,« pravi doktorska študentka matematike in asistentka Daša Štesl iz Tropovec, ki je prejela rektorjevo nagrado Univerze v Mariboru za najboljšo študentko Fakultete za naravoslovje in matematiko (FNM) v svoji generaciji. Med študijem je zaposlena kot asistentka za matematiko na Univerzi v Mariboru, uči na Fakulteti za energetiko v Krškem in Velenju ter na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru.

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je nedavno na prvem akademskem večeru, ki so ga v knjižnici organizirali skupaj s Pomursko akademsko-znanstveno unijo (PAZU), pripravila poljudno predavanje o matematiki z naslovom Igre barvanja na grafih. Barvanje grafov sodi med klasične probleme teorije grafov, ki se v zadnjem stoletju bliskovito razvija, še posebno po uvedbi računalnikov. Gre za teorijo, ki je zanimiva tako zaradi svojih praktičnih aplikacij in široke uporabnosti kot tudi sama po sebi, razloži Šteslova. Matematikom je velik izziv, pa tudi na splošno je zelo priljubljena. »Če se želiš s tem ukvarjati, vsaj na začetku morda ne potrebuješ veliko predznanja. Celo dobrodošlo je, da se tega loti nekdo, ki je neobremenjen in z novimi idejami najde kakšno rešitev,« razmišlja Šteslova.

Treba je razmišljati zunaj okvirov

Na svojem predavanju je predstavila klasično barvanje grafov in sodobne različice igralnih barvanj. Pri barvanju grafov je najbolj zanimiv problem štirih barv, pri čemer je bistveno vprašanje, ali je možno vse zemljevide pobarvati zgolj s štirimi različnimi barvami. Ali je možno zemljevid, ki prikazuje na primer države ali občine, pobarvati s štirimi barvami, tako da sosede niso pobarvane z enako barvo. Sosednji občini ali državi pa sta, če meja med njima ni le stična točka. Tudi veliko drugih praktičnih problemov se lahko rešuje s pomočjo grafov, na primer načrtovanje cest in križišč, šolskih urnikov, kako skladiščiti različne nevarne kemične spojine, da med njimi ne bi prišlo do neželenih reakcij, in podobno.
»Mene je matematika že od nekdaj zanimala, pa ne toliko številke, bolj me je zanimala abstraktna matematika, kjer moraš dokazati, da neka trditev velja, pri tem pa povezovati različne ideje in možnosti,« pove Šteslova. »Velik izziv mi je, da lahko najdeš nekaj novega in da moraš pri tem razmišljati zunaj okvirov. Številke niso moje področje, bližje so mi grafi, točke, vozlišča, povezave ter dogajanje na teh strukturah.«

Vedno med najboljšimi študenti

Daša Štesl je po osnovni šoli nadaljevala izobraževanje na Gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. Že kot srednješolka se je udeleževala številnih interesnih aktivnosti in šolskih tekmovanj ter žela uspehe in priznanja. Leta 2011 se je vpisala na univerzitetni študij matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Po prvem letniku se je prepisala na študij matematike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru in ga leta 2014 uspešno končala. Študij matematike je nadaljevala na drugi bolonjski stopnji in ga končala s povprečno oceno 9,92 in z odliko magistrirala. Ves študij, in to na obeh stopnjah, je bila med najboljšimi študenti generacije in se v študijskem letu 2017/18 vpisala na doktorski študij matematike.

Daša Štesl: »Mene je matematika že od nekdaj zanimala, pa ne toliko številke, bolj me je zanimala abstraktna matematika, kjer moraš dokazati, da neka trditev velja, pri tem pa povezovati različne ideje in možnosti.«

Brez trdega dela ni velikega uspeha

V utemeljitvi rektorjeve nagrade so zapisali, da je bila Daša Štesl zelo vestna in uspešna študentka, med študijem je aktivno sodelovala pri raziskovalnem delu na oddelku za matematiko in računalništvo FNM. Udeleževala se je delavnic s področja topologije in pripravila samostojno seminarsko predavanje. Sodelovala je pri raziskavah na področju topologije in diskretne matematike. S svojim dosedanjim udejstvovanjem in raziskovalnimi interesi se je dokazala pri znanstvenem, strokovnem in pedagoškem delu na področju matematike, zato so ji podelili rektorjevo nagrado. Ob tem je povedala, da ji je priznanje univerze v veliko čast. »Je tudi priznanje za moje delo, saj je pri matematiki tako, da brez trdega dela ni velikega uspeha. Ko se potopiš v neko temo, je ta vedno v mislih in te spremlja, da razmišljaš o možnih rešitvah. Pri raziskovanju spoznaš, da ni vedno vse, kar si želimo, dokazljivo, včasih je domneva napačna, ampak tako je,« še pove mlada matematičarka.