Ekipo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki od samega začetka negujejo bolnike s covidom-19 v murskosoboški bolnišnici, ves čas vodi Martina Gjergjek, diplomirana medicinska sestra, odgovorna tudi za izvajanje dejavnosti zdravstvene nege v sivi coni, kjer bolniki pred sprejemom na oddelke čakajo izvid testiranja na okužbo. »Deset nas je v ekipi in vsakega sem vprašala, ali želi oditi na katero drugo delovno mesto, vendar tega ni sprejel nobeden,« je povedala Gjergjekova. Zaradi zahtevnega in obremenjujočega dela, ki ga opravljajo že ves čas, jim je namreč vodstvo bolnišnice ponudilo možnost, da vsaj za nekaj časa menjajo delovno mesto, toda odločili so se, da bodo ostali in delali skupaj naprej.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na črenšovski šoli strokovna konferenca o trajnostne odnosu do narave in ljudi
Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci je pripravila 15. mednarodno strokovno konferenco z naslovom Avtonomija šole pri razvijanju trajnostnega odnosa do narave in (so)ljudi.
Podpirajo se
Čeprav je včasih zelo težko, vztrajajo, ker poznajo drug drugega in potek dela, se pri tem medsebojno podpirajo, da delo poteka utečeno. Gre torej za pripadnost skupini in za odgovornost do bolnikov. »Težko je, ampak ko si enkrat oblečen za delo, pozabiš na vse drugo in se posvetiš bolnikom, ker te potrebujejo. Dostikrat tudi samo pogovor. Vsi vemo, da smo tukaj zaradi bolnikov. Njim moramo pomagati,« je povedala sobesednica. Zunaj bolnišničnih prostorov so to bolniki s covidom-19, ki jih statistika vsak dan uvršča v število obolelih, ki potrebujejo zdravljenje, a zdravstveno osebje jim gleda v obraz, pozna vse njihove strahove in stiske.
Ohraniti čut za človeka
Ob hudi bolezni, ki jo premagujejo, je bolnikom pogosto zelo težko tudi zato, ker ne morejo videti svojcev. Gjergjekova je zato predlagala vodstvu, to pa že tudi sprejelo odločitev, da jim priskrbijo nekaj tabličnih računalnikov, da bodo lahko videli svojce. »Imeli smo tudi nekaj primerov, da so se svojci želeli posloviti od umirajočega. Oblekli smo jih in jim to omogočili,« je povedala Gjergjekova. Čuta za ljudi tudi v takih okoliščinah ne smemo izgubiti, poudari.
Nekateri bolniki si želijo in potrebujejo tudi duhovno oskrbo, zato pripravljajo vse potrebno, da bo k bolnikom s covidom-19 prihajal ob določenih urah pater iz Kančevec. Ta se je že prej oglasil in ponudil, da bi v bolnišnici pomagal kot prostovoljec, zdaj pa bo po dogovoru z drugimi duhovniki v regiji opravljal duhovno oskrbo.
Številna odrekanja
Ob stiski bolnikov in njihovih svojcev je treba videti tudi stisko zaposlenih. Martina Gjergjek zase pravi, da je temu kos zaradi svojega značaja, pa tudi, ker ima razumevanje in oporo doma in ker zmore v prostem času odmisliti službene obveznosti ter se spočiti za naloge, ki jo čakajo naslednji delovni dan. Vsem to ne uspeva vedno, še posebej zdaj, ko se je spremenil tudi njihov delovnik, kajti delajo skupaj dvanajst ur. Zato je v težkih trenutkih pomembna opora med sodelavkami in sodelavci. Ko je najtežje, se pokličejo in pogovorijo.
Veliko pa jim pomeni tudi pozornost ljudi, ki vedo za njihove napore in jim priznavajo, da je delo, ki ga opravljajo kot medicinske sestre, vredno poklona. »Zdaj je takšen čas, ko se moramo marsičemu odreči, še posebej zato, ker je medicinskih sester premalo in moramo zato toliko več delati. Ampak verjamem, da to ne bo trajalo večno in da bo enkrat spet lažje,« je povedala Gjergjekova.
Ni kot gripa
Ob vseh naporih in požrtvovalnosti zdravstvenih delavcev in stiskah bolnikov ter njihovih svojcev se še vedno najdejo ljudje, ki ne verjamejo, da so razmere zelo resne, ki pri svojem ravnanju ne čutijo nobene odgovornosti ali se ukrepom za varovanje celo posmehujejo. »Nekateri še vedno govorijo, da je to pač gripa. Nekateri bolniki s covidom-19 imajo res lažji potek bolezni, toda bolniki, ki jih imamo na zdravljenju pri nas, so zelo prizadeti. Takšno posploševanje zato boli. Morda je res težko nositi maske, si razkuževati roke in spoštovati še druge ukrepe, toda za dobrobit vseh nas je, da jih upoštevamo,« je povedala sogovornica.
Prišlo pet ministrov, toda sprememb nobenih
Razmere v zdravstveni negi predvsem v bolnišnicah so nevzdržne, že vrsto let opozarja Metka Lipič Baligač, pomočnica direktorja za zdravstveno nego v SB Murska Sobota. Število starejših, kroničnih bolnikov in takih, ki potrebujejo zahtevno zdravljenje in nego, se je z leti zelo povečalo, a zaposlovanje na področju zdravstvene nege temu ni sledilo. »Vsi pripravljeni kadrovski normativi za področje zdravstvene nege so pristali v predalih aktualnih ministrov,« je povedala sobesednica. Več kot trideset let dela v bolnišnici in dvanajst let na vodstvenem položaju, v tem času je bolnišnico obiskalo pet ministrov za zdravje, ki so jim predstavili problem povečevanja števila bolnikov, ki so povsem odvisni od pomoči medicinske sestre. Toda sprememb ni bilo. Ko je enkrat že kazalo, da bodo vse težje razmere v zdravstveni negi predvsem v bolnišnicah vendar upoštevane pri izračunu kadrovskega normativa, je prišlo do zamenjave vlade in vse je spet padlo v vodo.
Vsi se trudijo, da bolniki dobijo najboljšo oskrbo
Prav tako ni minilo niti eno leto, da zaposlenih v zdravstveni negi v bolnišnicah ne bi preštevali z vidika stroškov dela. Medicinske sestre tudi niso dobile plačanega nadurnega dela oziroma je bilo to odvisno od finančnega stanja posamezne bolnišnice in pritiskov sindikatov. »Zaradi takšnega odnosa je prišlo do odhajanja diplomiranih medicinskih sester iz bolnišnice. Nekatere niso več opravljale svojega poklica, druge so šle v Avstrijo, kjer je njihovo delo veliko bolje plačano, tretje so se zaposlile na primarni zdravstveni ravni, ženske predvsem v referenčnih ambulantah in centrih za krepitev zdravja, moški pa v reševalnih službah. V samo dveh letih smo izgubili 38 diplomiranih medicinskih sester,« pove Lipič Baligačeva.
V drugih bolnišnicah po Sloveniji so se z enakim problemom srečevali že nekaj let prej in pomanjkanje zdravstvenega osebja je zato drugod še večje kot v Murski Soboti. Prav zato tudi druge bolnišnice, ki so primerljive z murskosoboško, ne morejo sprejeti na zdravljenje večjega števila bolnikov s covidom-19, kot jih še vedno zdravijo v murskosoboški bolnišnici, čeprav z izjemnimi napori vseh. Kljub težkim razmeram v bolnišnici, tako Lipič Baligačeva, se vsi trudijo, da bolniki dobijo najboljšo oskrbo.
»Ker država v preteklosti ni vlagala v krepitev zdravstvene nege, smo zdaj tu, kjer smo. Zdaj je spet na potezi, toda dovolj zaposlenih bomo imeli, če bo delo medicinske sestre tudi finančno ustrezno ovrednoteno,« je poudarila Metka Lipič Baligač.