»Mercator zasleduje strategijo, ki jo je postavila uprava. Pomemben del strategije je tudi obnova in širitev naše prodajne mreže,« so besede, s katerimi je pomočnik predsednika uprave Mercatorja za področje nepremičnin Luka Jurkovič začel predstavitev načrtov družbe, da po več kot desetih letih, odkar je bil projekt prvotno napovedan, dejansko pristopijo h gradnji Mercatorjevega centra v središču Murske Sobote. A kljub tiskovni konferenci in predstavitvi projekta, gradnja tudi tokrat še ni zagotovljena. Kot pojasnjuje Jurkovič, Mercator širitev prodajne mreže izvaja na način pridobivanja investitorjev, ki financirajo gradnjo celotnega objekta, katerega del pa potem sami vzamejo v dolgoročni najem. Enako želijo storiti tudi v Murski Soboti, kjer so po njegovih besedah že v pogovorih z več zainteresiranimi investitorji, pri čemer pa zaenkrat dogovora še nimajo. Lastna investicijska sredstva, pravi Jurkovič, Mercator namenja obnovi in njihovemu največjemu projektu-gradnji logističnega centra v Ljubljani.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: Tokrat velik spodrsljaj Beltinčanov, ki so izgubili s Krko
Beltinčani, ki so v prejšnjem krogu izkoristili spodrsljaje svojih konkurentov, so si v 26. krogu druge lige tokrat sami privoščili zares velikega na domačem igrišču in zapravili priložnost, da se vsaj začasno zavihtijo na prvo mesto. Z 0 : 1 so izgubili s Krko, ki se bori za obstanek, in ki ni zmagala na prejšnjih šestih zaporednih tekmah.
Stara porodnišnica bo ostala
Z gradnjo bi revitalizirali zanemarjeno območje nekdanjega Potrošnika, ki ga zamejujejo Slomškova, Slovenska in Gregorčičeva ulica ter Ulica arhitekta Novaka. Pri tem bi na tem območju od današnjih stavb, med katerimi so, kot smo večkrat poročali, nekatere medtem že začeli uporabljati brezdomci, porušili vse propadajoče objekte, razen prve stavbe ob zgradbi Finančne uprave v Slomškovi ulici, ki bi jo obnovili. Ostala bi tudi zgradba nekdanje soboške porodnišnice. Površina celotnega Mercatorjevega zemljišča obsega 14 tisoč kvadratnih metrov, velikost predvidenega trgovskega središča pa bo okoli 4350 kvadratnih metrov. V njem bo tudi večja Mercatorjeva samopostrežna trgovina z 2500 kvadratnimi metri prodajnih površin. V objektu bo tudi več najemniških lokalov, ki bodo skupaj zajemali 900 kvadratnih metrov površin. Predviden hipermarket bo obrnjen proti zahodu, na vzhodni strani pa je predviden skladiščni del z dostavo. Severna linija prostorov v objektu bo namenjena lokalom, pasova ob zahodni in severni strani objekta, kjer bodo glavni vhodi, bosta pokrita z nadstrešnicami. »Trgovski center je zasnovan kot sklop posameznih trgovin oziroma lokalov različnih velikosti, ki bodo orientirani proti zunanjim javnim površinam … Ločeni dostopi bodo omogočali samostojno delovanje lokalov ter prilagoditev željam in potrebam najemnikov,« pravi Jurkovič, ki dodaja, da gre za koncept tako imenovanega retail parka. V sklopu projekta je predvidena tudi ureditev 130 parkirnih mest in zunanjih zelenih površin, površin za pešce in kolesarje ter otroškega igrišča. Medtem ko je prvotni projekt na tem mestu predvideval gradnjo podzemnih parkirnih mest, zdaj po besedah Jurkoviča za to ni več potrebe, saj je predvideno trgovsko središče precej manjše od tistega, kar omogoča gradnjo nadzemnih parkirišč. Po odprtju novega centra bo verjetno vrata zaprla ena od dveh obstoječih Mercatorjevih trgovin v Slovenski ulici, ki sta še danes med prebivalci mesta znani pod imenoma Blagovnica in Šoping, po nekdanjih imenih trgovskih objektov, v katerih se nahajata. Za trgovsko središče na Plesah v družbi trenutno še ne vedo, kakšna bo njegova usoda, najverjetneje se bo objekt zmanjšal v skladu z zmanjšanjem tamkajšnje ponudbe. Možno pa je tudi zaprtje tega centra in prodaja objekta, pravi Jurkovič.
Vzporedno z evropskimi projekti
Celotna investicija je ocenjena na okoli sedem milijonov evrov. Projekt je trenutno v fazi projektiranja, zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja bodo po besedah Jurkoviča vložili jeseni letos, pri tem računajo na pridobitev dovoljenja prihodnje leto. Župan Mestne občine Murska Sobota (MOMS) Aleksander Jevšek ob tem izpostavlja, da se s težavo oživitve mestnega središča soočajo tudi mesta, ki imajo precej več denarja kot Murska Sobota, zato je po njegovih besedah pomembno, da dobi mestno središče vsebino: »Investicija Mercatorja je velik korak k oživitvi mestnega jedra. Prepričan sem, da bo tudi na strani investitorja zadovoljstvo veliko, kajti ljudje v zaledju mestnega središča bodo imeli možnost obiska trgovine brez uporabe avtomobila.« Bo pa potrebno prenoviti občinski prostorski načrt, ki je bil pripravljen v času, ko se je začelo prvič govoriti o tem, da bi Mercator investiral v ta del mesta, in ga ponovno obravnavati v mestnem svetu, še pravi Jevšek. »V času, ko smo čakali na dokončno odločitev Mercatorja, smo namreč že uspešno pridobili projekte za ureditev Slomškove in Gregorčičeve ulice ter Ulice arhitekta Novaka. Torej za celotno območje okoli bodočega trgovskega središča imamo že odobrene evropske projekte iz naslova celostnih teritorialnih naložb, kjer ima MOMS zagotovljeno 75-odstotno sofinanciranje iz kohezijskih skladov,« pove soboški župan, ki dodaja, da bodo morali gradnji Mercatorjevega središča prilagoditi tudi dinamiko izvajanja omenjenih evropskih projektov, pri čemer mora biti infrastruktura, za katero je občin dobila evropska sredstva, zgrajena v letih 2021 in 2022. Projekt gradnje centra zajema tudi gradnjo krožišča na mestu križišča Gregorčičeve ulice in Ulice arhitekta Novaka. Jurkovič glede Mercatorjeve časovnice pravi, da če bi bil prihodnje leto ob izdaji gradbenega dovoljenja že izbran tudi investitor, bi lahko gradnjo centra zaključili sočasno z ureditvijo okoliških cest, torej že leta 2022.