Na včerajšnji konstitutivni seji sedmega sklica državnega svetnika je bilo največ pozornosti usmerjeno v točko, pri kateri bi morali državni svetniki izvoliti novega predsednika neformalnega drugega doma slovenskega parlamenta. Za naslednika Alojza Kovšce so se v prvem krogu potegovali trije kandidati, in sicer Bojan Kekec, Jožef Školč in Marko Lotrič. Med kandidati tako ni bilo prekmurske državna svetnice Jasmine Opec Vöroš, ki je očitno ocenila, da bi bilo to pri toliko kandidatih preveč tvegano glede na to, da je za izvolitev potrebna absolutna večina, torej glasovi vsaj 21 od 40 državnih svetnikov. Sodeč po razpletu je bila odločitev, da za zdaj preskoči volitve, modra. Tako v prvem, kakor tudi v drugem krogu, na tajnih volitvah noben izmed kandidatov ni prejel potrebnih glasov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bukovniško jezero: dokler ne odstranijo mulja, bo ostalo prazno
Če dela ne bodo opravili v sklopu ukrepov interventnega zakona, ga bodo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.
V prvem krogu je Lotrič, direktor podjetja Lotrič Meroslovje, ki je kandidiral na predlog interesne skupine delodajalcev, prejel 15 glasov, nekdanji visok politik LDS Jožef Školč, ki je kandidiral na predlog interesne skupine negospodarskih dejavnosti, jih je dobil 13, Bojan Kekec, direktor novomeške Komunale iz vrst SDS, ki je kandidiral na predlog interesne skupine lokalnih interesov, pa jih je prejel 10. Ena glasovnica je bila v prvem krogu neveljavna, ob tem je bilo na konstitutivni seji prisotnih 39 novoizvoljenih državnih svetnikov, saj je zaradi bolezni manjkal velenjski župan iz vrst SD Peter Dermol.
V drugem krogu 12 neveljavnih glasovnic
Če je bilo na neki način pričakovano, da v prvem krogu nihče ne bo dobil potrebnih glasov, pa so se stvari še dodatno zapletle v drugem krogu, v katerega sta se uvrstila Lotrič in Školč. Lotrič je namreč prejel še manj glasov kot v prvem krogu, in sicer 12, za Školča pa je na tajnih volitvah glasovalo 15 državnih svetnikov. Kar 12 državnih svetnikov je v drugem krogu oddalo neveljavno glasovnico. To pomeni, da se bo ves kandidacijski postopek moral ponoviti, pri čemer lahko pride do novih predlogov za mesto predsednika državnega sveta. Državni svetniki so po nekaj odmorih in polemikah izglasovali, da sejo prekinejo in jo z izvolitvijo predsednika državnega sveta nadaljujejo v ponedeljek, 19. decembra. Do takrat pa je za pričakovati nov krog intenzivnega lobiranja in politične trgovine za zagotovitev potrebnih 21 glasov.
Kdo se bo v ponedeljek pojavil med kandidati, ta hip še ni znano, dejstvo pa je, da so zagotovo v slabšem izhodiščnem položaju trije državni svetniki, ki so pogoreli v prvem in drugem krogu glasovanja, zato bi bilo za pričakovati novo ime, ki bi presekalo pat pozicijo. Ne bi bilo veliko presenečenje, če bi to bila ravno Opec Vöroševa, ki bi lahko kot nestrankarska kandidatka, ki je že za izvolitev v državni svet pridobila glasove obeh političnih polov, kandidirala na predlog interesne skupine lokalnih interesov.