vestnik

Miklavž bo pozdravljal prihajajoče v mesto

Timotej Milanov, Aleksandra Nana Rituper Rodež, 20. 11. 2020
FB Škof Peter Štumpf
Vizualizacija kipa sv. Nikolaja.
Aktualno

Soboška škofija je začela postavljati kip zavetnika soboške župnije v krožišču v Cankarjevi ulici

V začetku decembra pred tremi leti so v središču Murske Sobote slovesno odprli novo sprehajalno ploščad z imenom Drevored Martina Lutra, s čimer so dokončali zgodovinsko os med evangeličansko cerkvijo in soboškim gradom. Na slovesnosti je marsikoga presenetil soboški škof Peter Štumpf, ki je župana javno zaprosil, da bi ob praznovanju 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v krožišču ob stolni cerkvi postavili kip sv. Nikolaja. Hkrati si je škof zamislil še ureditev ploščadi pred cerkvijo z doprsnimi kipi svetih Cirila in Metoda ter petih katoliških duhovnikov narodnih buditeljev. »Danes se v tej urbani pridobitvi veselimo evangeličanske tradicije, moja želja pa je, da bi se čez dve leti veselili tudi urbane pridobitve katoliške tradicije,« je takrat povedal Štumpf.

4a01c6752ea6e0433d4eabc70be0e28b
Niko Časar
V odzivih javnosti škof Peter Štumpf opaža veliko pozitivnih odmevov in tudi nekaj negativnih, pravi.

Občina ne sodeluje  
Zdaj je začela soboška škofija uresničevati to zamisel in Murska Sobota bo v krožišču med Cankarjevo, Gregorčičevo in Panonsko ulico kmalu dobila kip sv. Nikolaja. Novico o začetku del je javnosti na družbenem omrežju sporočil soboški župan Aleksander Jevšek, ki je ob tem med drugim zapisal, da zdaj ni čas za razdore in delitve ter da je tudi ta kip eden od izrazov različnosti, ki tvorijo mesto in prekmurski prostor. Po pričakovanju je novica na družbenih omrežjih, tako kot v primeru drugih kipov, ki so jih pred tem postavili v mestu, sprožila burne odzive. Jevšek pravi, da so takšne odzive tudi pričakovali, kakor tudi razdeljeno javno mnenje glede tega. »Ampak to ni glavni problem, s katerim bi se morali trenutno ukvarjati,« pravi Jevšek, ki je že v svojem zapisu glede postavitve kipa poudaril, da živimo v času, ko potrebujemo povezanost celotne skupnosti za obvarovanje zdravja, življenja, delovnih mest in možnosti skupnega razvoja. Cankarjeva ulica, ena najbolj prometnih cest v mestu, na kateri stoji omenjeno krožišče, je pred kratkim prišla pod upravljanje občine, medtem ko je bila prej državna cesta. To dejstvo po besedah Jevška ni povezano z začetkom gradnje, saj je Cerkev kot izvajalec projekta po njegovih besedah že prej dobila dovoljenje pristojnih institucij za začetek gradnje. Občina, kot pravi, pri izvedbi projekta ne sodeluje, niti ni pri tem finančno udeležena. Štumpf pojasnjuje, da sta sredstva za projekt zagotovili škofija in soboška stolna župnija. »Vesel sem, da kip ni le projekt škofa in stolnega župnika, temveč tudi poznanih Sobočanov. To pomeni, da je želja po postavitvi širšega dometa, kot se prvi hip dozdeva,« pravi škof, ki izraža upanje, da bo kip postavljen do 6. decembra, ko goduje sv. Nikolaj, v mestu pa je ta dan v normalnih razmerah vsako leto tradicionalno Mikloševo senje.

cf2b3223b9049ba81fbab47317f3ae23
FB Škof Peter Štumpf
Takšen bo predvidoma kip. sv. Nikolaja

Uredili bodo še ploščad pred cerkvijo
Prvotni načrti za ureditev ploščadi pred cerkvijo niso več aktualni, saj se je soboška občina spominu na narodne buditelje, med katerimi so tudi katoliški duhovniki, lani poklonila s postavitvijo kipa akademskega kiparja Mirsada Begića v Ulici Štefana Kovača. Bo pa Cerkev kljub temu obnovila ploščad pred stolnico in na njej postavila kipa Cirila in Metoda, ki sta zavetnika soboške škofije. Štumpf pravi, da bo obnova trga fazna, pripravljene imajo že načrte in pridobljena dovoljenja, kmalu bodo začeli dela.
V odzivih javnosti Štumpf opaža veliko pozitivnih odmevov in tudi nekaj negativnih, pravi. »Enako je za poimenovanje ploščadi po Martinu Lutru. Treba bo sčasoma razumeti, da ima tudi katoliška stran pravico udejstvovanja v javnem prostoru,« pravi Štumpf, ki dodaja, da se je za postavitev kipa odločil čisto iz osebne vere. Pri tem še poudarja, da je mestni svet v prejšnjem sklicu podprl pobudo škofije za ureditev ploščadi in postavitev kipov. Pri tem ne navaja osnovnih podatkov o velikosti in drugih lastnostih kipa, prav tako ne podatkov o finančni vrednosti projekta in o tem, ali pri projektu sodelujejo katera lokalna podjetja. Kolikor je bila doslej javnost seznanjena prek različnih škofovih objav na družbenih omrežjih, naj bi šlo za okoli štiri metre visok bronast kip, ki bo izdelan po zasnovi akademskega kiparja Marjana Dreva. »Naj še spomnim, da razen dveh cerkva soboške ulice nimajo nobenih kapel, križa ali drugega verskega znamenja. Prav je, da med nas pride podoba zavetnika Sobote. Naj nas spremlja na vseh poteh in krožiščih življenja,« ob tem še pove soboški škof.

Kaj zdaj berejo drugi