Kmetje letos z žitno letino res niso imeli sreče. Jesensko in spomladansko vreme je opravilo svoje in vplivalo na manjši pridelek. Drug velik problem, katerega razsežnosti pred žetvijo ni bilo mogoče opredeliti, so posledice lokalnih neurij s točo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dijaka soboške gimnazije osvojila deveto mesto na tekmovanju v Bruslju
V Bruslju je potekalo finalno tekmovanje Evropski denarni kviz.
Po zbranih podatkih zavarovalnic pridelka ječmena na lokalno prizadetih okoljih zaradi toče (Cankova, del Prlekije) ni bilo. Po podatkih Zavarovalnice Triglav ni ožjega lokalnega okolja znotraj Pomurja, v katerem ne bi imeli škode in izpada pridelka zaradi toče. Zaradi velikih nihanj znotraj regije vseh podatkov o priznani škodi v Zavarovalnici Triglav nimajo zbranih. Po preračunu, ki smo ga naredili v uredništvu Vestnika, bi lahko bilo v Pomurju škode na pridelku zaradi vremenskih ujm za okrog osem milijonov evrov. Pri tem smo upoštevali zasejane površine z žiti v Pomurju in povprečen izpad pridelka zaradi naravnih ujm (v povprečju so na regionalni ravni naravne ujme uničile od približno petine do tretjine pridelka), povprečni pridelek in srednje cene žit. Konkreten izračun bo možen, ko bodo zavarovalnice objavile podatke o priznanih in izplačanih škodah.
V Avstriji čez 30 milijonov evrov škode
V Avstriji so objave podatkov o škodi na zavarovanih površinah ažurnejše. Na Gradiščanskem in Štajerskem so, kot izhaja iz objav teh podatkov, ujme od konca aprila pa vse do prejšnjega tedna povzročile za skupno čez 30 milijonov evrov škode na kmetijskih pridelkih.
Približno polovica pridelovalcev pšenice z zgodnejšimi sortami, ki je začela žeti konec junija in v začetku julija, jo je še dobro odnesla. Poželi so sicer manj, vendar je bil pridelek kakovosten po vsebnosti beljakovin, nekaj problemov pa je bilo s hektolitrsko težo. Naslednji val padavin, ki je trajal skoraj deset dni, je kmetom prinesel čisto druge probleme. Prišlo je do »tihega« uničenja pridelka.
V deževnem obdobju je prišlo do okužbe klasja s fuzariji in povečane vsebnosti toksinov v zrnju. Zaradi prevelike vsebnosti toksinov so po oceni Franca Režonje, direktorja Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, kmetje ob najmanj štiri milijone evrov prihodka. Dodaten problem je, kako uničiti takšen pridelek. Z nizkotermično obdelavo v bioplinarnah trosov ni mogoče uničiti in se bodo z digestatom vračali na njivo. Za popolno uničenje sta dve možnosti. Ali pridelek zakopati v najmanj meter globoke jame ali pa ga sežgati. Prave rešitve in tudi navodil, kako ravnati, za zdaj ni. Tudi državne pomoči, kljub temu da gre po Režonjevem mnenju za elementarno nesrečo, za zdaj ni na vidiku.
