Milijonski posli, državi pa drobiž

V spomeniško zaščiteni stavbi na naslovu Glavna ulica 11 v Lendavi ima sedež 64 podjetij oziroma pravnih subjektov, a večina jih ima tu samo poštni predal. Na njihovo množično naseljevanje na tem naslovu smo postali pozorni pred tremi leti, predvsem pa na to, da ima večina podjetij lastnike v tujini, predvsem na Madžarskem. Še posebej je izstopalo podjetje Begevolt. V Sloveniji ga je registriral neki madžarski odvetnik, kot lastnik podjetja pa je bil vpisan Begewolt Investments S. A. s sedežem v mestu Panama City. Iskanje po spletu je razkrilo, da se to ime pojavlja kot ustanovitelj podjetij še v nekaterih drugih evropskih državah. In s kakšnim namenom je podjetje z lastnikom v davčni oazi, brez zaposlenih, brez lastnih poslovnih prostorov ali drugega premoženja zašlo v Lendavo? Da bi trgovalo na debelo z žiti, tobakom in krmo ter seveda »srkalo« od finančnih tokov. Domnevno je blago, s katerim so trgovali, izviralo iz Hrvaške.
Podjetje Begevolt je bilo registrirano aprila 2014 in prvo leto ustvarilo skoraj 212 tisoč evrov prometa, stroški storitev pa so znašali 12 tisoč evrov. Podjetje je prikazalo dobiček v višini 109 evrov in od tega državi plačalo 22 evrov davka. Leto pozneje je promet poskočil na dobra dva milijona evrov, stroški storitev so znašali 527 tisoč evrov, dobiček nekaj več kot dva tisočaka, podjetje pa je plačalo davek od dobička v višini 487 evrov. V letu 2016 so čisti prihodki od prodaje znašali 1,7 milijona evrov, stroški storitev že 946 tisoč evrov, dobiček 12 tisoč evrov in plačani davek dobra dva tisočaka. Podjetje je poslovalo tudi lani, vendar podatkov o poslovnem izidu ni, ker ni oddalo poročila, aprila letos pa je zaprlo še svoj edini transakcijski račun, ki ga je imelo pri banki NLB.
 

Podjetje izbrišejo, četudi ima dolg

Za podjetje, ki je samo v treh letih ustvarilo najmanj štiri milijone evrov prometa, si zaračunalo 1,5 milijona evrov stroškov in Sloveniji za njeno »gostoljubnost« plačalo manj kot tri tisoč evrov davka, je pred dnevi Finančna uprava RS (Furs) na murskosoboškem okrožnem sodišču vložila predlog za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra. S tem se bo tudi izgubila sled za dejanskimi lastniki podjetja, ki so pretakali denar v davčno oazo. Prav zahteva po vpisu dejanskih lastnikov podjetij, ki je začela veljati z letošnjim letom, je domnevno »pripeljala« lastnike podjetja Begevolt do odločitve, da raje zaprejo račun kot razkrijejo imena. Za sabo so pustili ostanek, s katerim se zdaj ukvarjajo slovenski finančni in sodni organi na stroške davkoplačevalcev, ni pa znano, ali tudi še kaj dolgov.
»Izbris iz sodnega registra je po pravilih zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) možen tudi, če ima družba neporavnane obveznosti do Republike Slovenije in dobaviteljev,« so glede izbrisa podjetja v primeru, da podjetje morebiti pušča za sabo dolg, odgovorili iz Furs. To pomeni, da je po izbrisu pravne osebe iz sodnega registra terjatev možno izterjati le od odgovornih oseb podjetja s tožbo.
 

Dovolj je, če ne sprejema uradne pošte

Pravna oseba se lahko izbriše iz sodnega registra iz dveh razlogov, prvič, če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti, in drugič, če ne posluje več na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Obstoj drugega izbrisnega razloga se domneva, če je kot poslovni naslov pravne osebe v sodni register vpisan naslov, na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznana, ali če je lastnik objekta druga oseba, ki ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ali pa da navedeni naslov ne obstaja. »Pri tem želimo pojasniti, da FURS v teh postopkih ne nastopa kot predlagatelj, temveč ima (tako kot tudi drugi organi z javnimi pooblastili) dolžnost sodišče obvestiti o obstoju okoliščin, na podlagi katerih se domneva obstoj izbrisnega razloga. Uradne osebe FURS obstoj takšnih okoliščin praviloma preverjajo tudi na terenu, ne zgolj s pošiljanjem pisanj na prijavljen poslovni naslov. O dejanski izpolnjenosti pogojev za izbris se nato odloči po izvedenem postopku pred sodiščem,« so še navedli v odgovoru.