vestnik

Mišja mrzlica tudi v Pomurju 

A. Nana Rituper Rodež, 22. 5. 2019
Arhiv Mf
Tudi v Pomurju se že zabeležili primere mišje mrzlice.
Aktualno

Letos se v Sloveniji spet zaznava porast primerov mišje mrzlice, ki je lahko tudi smrtno nevarna. Največ primerov so zabeležili v Jugovzhodni Sloveniji, od tega so v Pomurju zaznali tri primere, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). V katerih občinah se širi in kako preprečiti okužbe?  

372152e3b890de924757b6ec63d5e675
Marko Vanovsek
Pozorni bodite pri podiranju starih hiš ter pospravljanju in čiščenju kleti.


Po zadnjih podatkih so na NIJZ do 15. maja v Sloveniji zabeležili 75 laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice oziroma hemoragične mrzlice z renalnim sindromom, od tega tri v Pomurski regiji, in sicer v Občinah Beltinci, Murska Sobota in Veržej. Bolniki so bili hospitalizirani, nihče pa ni za posledicami umrl. Poročajo še, da je zbolelo 59 moških in 16 žensk, večji pojavnosti pri moških pa pripisujejo poklicni izpostavljenosti.

fe4309ed22dbf817aa5221d8e037b0b7
Nijz
Število prijavljenih primerov HMRS, po občinah, 1. 1. 2019–16. 5. 2019 po podatkih NIJZ.


Z mišjo mrzlico se lahko okužimo pri podiranju hiš, čiščenju kleti, podstrešij, lop in drugih prostorov, pri urejanju okolice, zato moramo biti v spomladanskih mesecih, ko se običajno lotevamo takih del, še posebno previdni. Lahko pa se okužimo tudi pri opravljanju del v gozdu, na poljih pri spravilu poljščin.


Mišja mrzlica je zoonoza, ki se prenaša od živali na ljudi, ne prenaša pa se iz človeka na človeka. Gostitelji bolezni so mali glodavci, miši, podgane, voluharice in drugi, ki z izločki okužijo okolico. Iztrebki se posušijo in se kot prah dvigajo v zrak, z vdihovanjem le teh pa se potem lahko okuži človek. V primeru, da pometamo prah z iztrebki, ga lahko še bolj razširimo po širši okolici. Na NIJZ opozarjajo, da je potrebno prostore pred čiščenjem temeljito prezračiti in jih razkužiti, pri delu pa si zaščititi dihalne poti in tudi roke z rokavicami.

ab38ad87ea3a3168c4c67480f5ea70b3
Andrej Petelinsek
Preden se lotimo popsravljanja starih prostorov, jih dorbo prezračimo.


Ob okužbi je inkubacijska doba 14 do 28 dni. Tipični znaki, da gre za mišjo mrzlico so visoka vročina, bolečine v mišicah, bruhanje, močan glavobol, pojavljajo se tudi spremljajoče težave z vidom, bolečine pri gibanju očesnih zrkel, tudi očesne veznice so močno pordele. Bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Večinoma bolezen mine brez večjih zapletov, če se bolnik, ki je okužen z virusom, pravočasno ne zdravi, pa lahko pride do hujših zapletov. Nastanejo okvare ledvic, jeter, možganov in pride do notranjih krvavitev.

8d3f78eb2570821d514a6ed42231b2f9
Janko Rath
S pometanjem lahko prah z iztrebki razširimo po okolici.

Mišja mrzlica je stalno prisotna pri nas, vendar je vsakih nekaj let zboli nekaj več ljudi kot običajno. Pred okužbo z virusom mišje mrzlice pa se lahko primerno zaščitimo in jo preprečimo.

Anja Tomanic
Tudi v Pomurju se že zabeležili primere mišje mrzlice. 
mišja mrzlica zoonoza nijz ogroženost
Kaj zdaj berejo drugi