vestnik

Motoristi so nazaj

Andrej Bedek, 1. 4. 2018
Andrej Bedek
Lani avgusta je v nesreči v Črenšovci umrl 25-letni motorist.
Aktualno

V zadnjih štirih letih 160 nesreč z vozniki motorni koles. Izsiljevanje prednosti ter neprilagojeni hitrost in varnostna razdalja so najpogostejši vzroki nesreč, v katere so vpleteni motoristi.

Motoristiso med najbolj ranljivimi udeleženci v cestnem prometu, zato policisti svarijo, naj bodo previdni, in jih pozivajo, naj hitrost vožnje prilagodijo razmeram na cesti in svojim izkušnjam. Predvsem na motoriste namreč na začetku nove motoristične sezone prežijo številne pasti. Že prvi ovinek in majhen oljni madež sta lahko usodna.

motorist nesreca policija
Vestnik.si
V zadnjih petih letih je na cestah v Pomurju pet motoristov umrlo, 40 jih je bilo hudo in 78 lahko telesnih poškodovanih.

Varno ravnanje za lastno varnost
»Zavedati se moramo, da za večjo varnost na naših cestah nista dovolj samo izrečena globa policije in odvzeto vozniško dovoljenje. Varno ravnanje v cestnem prometu zajema lastno varnost in tudi varnost drugih udeležencev v cestnem prometu in želimo si, da bi vsi udeleženci v cestnem prometu razvili tako kulturo vedenja, ki bi omogočila lepo, varno in zdravo življenje. Brez smisla si je zatiskati oči – motorist je izpostavljen in ranljiv. Da si sam ne povzroča škode, je treba vaditi vožnjo in znati prepoznati prometne pasti. Ampak hitrost sama ni nevarna, nevaren je človek,« ugotavlja Boris Žibrat, inšpektor v sektorju uniformirane policije murskosoboške policijske uprave.


Na hitrih konjičkih, ki jih lahko krotijo samo motoristi sami, v prometu nosijo glavo na prodaj. Če k temu prištejemo nepredvidljive voznike, se lahko kmalu zgodi nesreča. V zadnjih petih letih se je na cestah v Pomurju zgodilo 160 prometnih nesreč, v katerih je pet motoristov umrlo, 40 jih je bilo hudo in 78 lahko telesnih poškodovanih. Po Žibratovih besedah pa je cilj v letu 2018 nič mrtvih voznikov motornih koles in nič mrtvih potnikov na motornem kolesu: »Napeli bomo vse moči, da bi v prometu zagotovili učinkovit nadzor nad vozniki enoslednih motornih vozil na pomurskih prometnicah.« Teh je sicer vedno več: leta 2005 je bilo v Pomurju registriranih blizu 600 motornih koles, število je iz leta v leto rastlo, leta 2016 je bilo tako po podatkih statističnega urada v pokrajini ob reki Muri registriranih 3.341 motornih koles.

Življenje ali smrt?
Kot piše na spletni strani policije, je reakcijski čas motoristov v idealnih razmerah od 0,6 do 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju eno sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že dve sekundi ali več. To je lahko tudi meja med življenjem in smrtjo. Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 kilometrov na uro 40 metrov. Pot ustavljanja je namreč seštevek reakcijske in zavorne poti. Še nekaj podatkov: če se motorist s hitrostjo 85 kilometrov na uro zaleti v avto, po trku najprej kakšnih 30 metrov leti po zraku, nato pa se še dobrih 15 metrov kotali po tleh.


Asfalt je še hladen, oprijemljivost slaba
V analizah prometnih nesreč so policisti, tako Žibrat, ugotovili, da se dve tretjini nesreč, v katere so vpleteni motoristi, zgodita zaradi izsiljevanja voznikov avtomobilov. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč v Pomurju, v katerih so udeleženi motoristi, so sicer neupoštevanje pravil o prednosti, neprilagojena hitrost in varnostna razdalja. Med motoristi je žal še veliko tako imenovanih solonesreč, ko morajo policisti v svoje beležnice vpisati, da je motorist vozil brez predpisane opreme ali s pomanjkljivostmi na vozilu.
Motorist je pri vožnji z motornim kolesom veliko bolj odvisen od zunanjih vplivov in stanja vozišča. Že majhen oljni madež, blato in jama na vozišču so lahko usodni. Janez Kučan, pri murskosoboškem Cestnem podjetju odgovoren za vzdrževanje cest, pravi, da so do uradnega začetka motoristične sezone s cest odstranjevali posipni material in pesek, ki sta ostala od zime. Med poletno sezono pa ob rednih pregledih odpravljajo udarne jame ali druge nevarnosti in skrite pasti na prometnicah.

95d977e3cb13897d03b1e0debbebfd81
Nataša Juhnov

»Vozniki motornih koles se morajo zavedati, da razmere za vožnjo niso optimalne, ker je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti gum. Poleg tega je na vozišču tudi veliko udarnih jam in obilo peska od zimskega posipa. Ob tem gotovo ne smemo pozabiti, da za vožnjo ne zadošča samo izdano vozniško dovoljenje. Izjemno pomembne so tudi vozne spretnosti in izkušnje, ki so med zimskimi meseci pri voznikih enoslednih vozil zapostavljene,« pa je ljubitelje različnih dvokolesnikov še opozoril sogovornik iz policijskih vrst.