Kot smo že poročali, je bil v zvezi z objektom sprožen odškodninski zahtevek Elisabethe Wurth, hčere nekdanjega lastnika stavbe in soboškega župana Ferdinanda Hartnerja, danes najbolj znanega kot izrazitega zagovornika madžarizacije Prekmurja. V poravnavi ji je leta 2017 država za premoženje, ki so ga oblasti Hartnerju zaplenile po drugi svetovni vojni – poleg omenjene vile še grad pri Gradu na Goričkem in številna zemljišča –, skupaj z obrestmi plačala 1,9 milijona evrov. Občina je pred leti nameravala stavbo preurediti v protokolarni objekt, sedaj pa se je očitno odločila za prodajo, od katere si obeta pol milijona evrov. V mestni upravi pojasnjujejo, da je objekt v celoti v lasti Mestne občine Murska Sobota in da je nepremičnina po odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine iz leta 1991 kulturni in zgodovinski spomenik kot meščanska in trška arhitektura. Hkrati poudarjajo, da bo ne glede na prihodnje lastništvo nepremičnine objekt še naprej biser Murske Sobote. »Vsakokratni lastnik mora namreč objekt uporabljati v skladu s predpisi o varovanju kulturne dediščine, pred vsemi načrtovanimi posegi pa pridobiti kulturnovarstvene pogoje oziroma soglasje, ki ga izda pristojna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: Tokrat velik spodrsljaj Beltinčanov, ki so izgubili s Krko
Beltinčani, ki so v prejšnjem krogu izkoristili spodrsljaje svojih konkurentov, so si v 26. krogu druge lige tokrat sami privoščili zares velikega na domačem igrišču in zapravili priložnost, da se vsaj začasno zavihtijo na prvo mesto. Z 0 : 1 so izgubili s Krko, ki se bori za obstanek, in ki ni zmagala na prejšnjih šestih zaporednih tekmah.
Kot pravijo, je Mestna občina Murska Sobota odločitev o prodaji sprejela, upoštevajoč dejstvo, da nima razpoložljivih sredstev za potrebno obnovo objekta, ki bi okvirno znašala do dva milijona evrov. »Zato mora, skladno z načelom gospodarnosti ravnanja s svojim lastnim stvarnim premoženjem, omogočiti njegovo gospodarno rabo, kar se lahko doseže le s prodajo. Če se bo našel kupec oziroma investitor, ki bo objekt obnovil, seveda ob sodelovanju ustrezne službe za varstvo kulturne dediščine, bo s tem preprečeno nadaljnje propadanje objekta, kar je ne nazadnje tudi cilj in interes občine.« Na vprašanje, ali se je že pojavil potencialni kupec objekta, odgovarjajo, da za zdaj še ni zaznati interesov kupcev, in dodajajo, da se tudi formalni postopki prodaje ne morejo začeti pred sprejetjem proračuna ter načrta odprodaje nepremičnin mestne občine za letošnje leto. »Vrednost nepremičnine je v načrtu določena na podlagi veljavnih predpisov, to je z orientacijsko vrednostjo, dokončna tržna vrednost pa se bo oblikovala v okviru izvedbe postopka prodaje.« Če nepremičnine ne bo mogoče prodati, bodo v občinski upravi iskali druge možnosti financiranja obnove objekta v obliki javno-zasebnega partnerstva ali z evropskimi sredstvi.
