O kasaškem športu v Prlekiji, s 150-letno tradicijo, je bilo doslej precej zapisanega, vendar doslej ni bilo na enem mestu zbranega narečnega kasaškega in drugega besedja, povezanega s konji. Kasaški klub Ljutomer se je v želji, da se ideja realizira, povezal z Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer (GFML), ta pa z red. prof. dr. Markom Jesenškom s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki je k sodelovanju povabil študentki Majo Vičar in Aleksandro Žunič. Nastala je knjiga Ljutomerski kasač od A do Ž.
»Leto 2018 je evropsko leto kulturne dediščine, ki ima namen spodbuditi skupno doživljanje evropske kulturne dediščine in zavedanje o njenem pomenu kot skupni dobrini, izboljšati ozaveščenost o skupni zgodovini in vrednotah ter okrepiti občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru. Kulturna dediščina je pomembna tako za posameznike kot za skupnost, saj je del nas, del okolja in družbe, v kateri živimo. Med kulturno dediščino in turistično znamenitost se uvršča tudi konj kasač in kasaški šport. Treba jo je ohranjati in jo prenašati na prihodnje generacije, saj ima pomembno vlogo pri oblikovanju identitete prebivalcev Prlekije,« je o projektu, ki je bil sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, pridobljenih na 2. javnem pozivu LAS Prlekija, dejal ravnatelj GFML Zvonko Kustec.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Imate še zadnjo priložnost, da glasujete za svojega kandidata v akciji Vestnikova osebnost Pomurja
Naša medijska hiša je tudi letos pripravila izbor Vestnikove osebnosti Pomurja.
Avtorici knjige sta novembra lani pričeli zbirati besedje. Obiskali sta 13 informatorjev, zapisovali besedo po besedo ter skrbno sledili razlagam. Prvotno idejo o zbiranju izključno kasaškega besedja sta nadgradili z zbiranjem besedja tudi za druga področja, ki so že od nekdaj povezana s konji. Konj je bil sprva delovna in tovorna žival, šele kasneje je postal del kasaškega športa. Tako sta se odločili, da besedje v slovarju uredita po različnih sklopih in tako vključita tudi kovaštvo, kolarstvo, vozove in plug, bolezni in napake konja, pripomočke za nego konja, hlev in ukaze za konja, sta povedali avtorici.
V knjigi, ki je izšla v nakladi 300 izvodov, sta avtorici zajeli zgodovino kasaštva in jezika, informatorje, sklope slovarja, zgradbo slovarskega sestavka, kratice, znake in simbole, fonetični zapis in slovar. Pri zbiranju gradiva in preučevanju posameznih besed sta avtorici ugotovili, da so zaradi tega, ker sta se v prleškem prostoru stikala slovenski in nemški jezik, številne besede germanizmi. Kasaštvo je že od svojih začetkov šport, s katerim so se ukvarjali bogatejši kmetje, ti pa so bili ves čas v stiku z nemško govorečimi. Na tak način se je strokovno besedje preneslo tudi k nam, ugotavljata Vičarjeva in Žuničeva, ki sta ob urejanju slovarja veliko časa posvetili tudi pregledovanju različne literature, na podlagi katere sta predstavili zgodovino kasaškega športa in zgodovino vzhodnoslovanskega jezika, ki so ga, dodata, v več poskusih želeli dvigniti na nivo knjižne norme, vendar pa je zaradi neustreznega časa in okoliščin ostal na ravni pokrajinske različice.
