vestnik

Na fakultetah z maskami, del predavanj po spletu

Damjana Nemeš, Tadeja Lepoša, 10. 10. 2020
Nataša Juhnov
Želja vodstva Višje strokovne šole in študentov je, da bi pravkar začeto študijsko leto tudi končali v predavalnicah, če pa to ne bo mogoče, so že pripravljeni za izvedbo študija na daljavo. Foto Nataša Juhnov
Aktualno

Na Višji strokovni šoli Murska Sobota hibridnega sistema poučevanja ne bodo uporabljali

Študijsko leto 2020/21, ki se je začelo pred enim tednom, je zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom, drugačno od preteklih. Veliko fakultet, ki ne morejo zagotoviti ustrezne razdalje med študenti v predavalnicah, se je odločilo za tako imenovani hibridni sistem poučevanja. To pomeni, da predavanja potekajo po dogovorjenem urniku v predavalnicah, študenti pa so razdeljeni v dve skupini. V predavalnici je na predavanju ena skupina študentov, ki upošteva varnostno razdaljo in vsa druga preventivna priporočila, druga skupina predavanje spremlja na daljavo s pomočjo videopovezave.

Študenti so jih presenetili 


Na Višji strokovni šoli (VSŠ) Ekonomski šoli Murska Sobota hibridnega sistema poučevanja po besedah Bena Klemenčiča, direktorja zavoda in ravnatelja VSŠ, ne bodo uporabljali, saj imajo dovolj velike predavalnice, da lahko v njih zagotovijo varno medsebojno razdaljo. »Študentov pri nas ne bomo delili v skupine, saj je v posameznem razredu največ 22 študentov, zato imamo vse možnosti za varno izvedbo predavanj. Morajo pa seveda tako predavatelji kot študenti nositi zaščitne maske,« je povedal Klemenčič. Tudi v novem študijskem letu izvajajo redna in izredna študijska programa ekonomist in informatika. V redna študijska programa se je vpisalo 46 študentov, vpis na izredni študij pa poteka do konca oktobra. »Ob začetku študijskega leta smo izdali navodila in higienska priporočila ter jih razdelili vsem novim študentom, višji letniki pa si ta priporočila in navodila lahko preberejo na oglasni deski na naši šoli,« pove ravnatelj. 
Želja vodstva šole in študentov je, da bi pravkar začeto študijsko leto tudi končali v predavalnicah, če pa to ne bo mogoče, so že pripravljeni za izvedbo študija na daljavo, je poudaril Klemenčič. »Zagotovljeno imamo programsko opremo za študij na daljavo, vsi študenti so dobili tudi gesla za namestitev te opreme. Izkušnje s študijem na daljavo imamo iz lanskega študijskega leta, ko smo morali poletni semester izvajati na daljavo. Študenti so nas takrat pozitivno presenetili, saj so bili odgovorni, delavni, zato smo lahko v celoti realizirali pedagoški proces.«



Čeprav so mladi, se je treba zadržati 


O izkušnji študija na daljavo je z nami spregovoril Alen Lončar iz Murske Sobote, študent 3. letnika zdravstvene nege v Ljubljani, ki pravi, da je novo študijsko leto popolnoma nepredvidljivo. »Zdi se, da je vse v zraku, ne vemo, kako se bo odvijalo. Zaradi te nestabilne situacije čutimo zmedo. Ker je vse odvisno od epidemiološke slike, moramo biti potrpežljivi in razumevajoči tudi do profesorjev, saj niti sami ne vedo, kako in kaj.« Za študenta zdravstvene nege je bilo opravljanje izpitov na daljavo v poletnem semestru zanimiva izkušnja. »Mislim, da je bilo lažje, saj ne čutiš pritiska kot v predavalnici. Seveda si moral pokazati znanje, vendar si bil v domačem okolju, kar je lažje. Menim, da so bili profesorji pred večjim izzivom kot študenti.« Tudi zdravstvena fakulteta bo del predavanj opravila v živo in del prek spleta. »V prvem semestru bomo izvedli vsa predavanja na daljavo, potem v drugem pa vse vaje v živo. Sem človek, ki ne potrebuje toliko neposrednega prenosa znanja, zato mi delo od doma bolj ustreza,« pravi Lončar. Tudi v študentskih domovih so razmere drugačne kot sicer. V domove lahko vstopajo le zdrave osebe, zagotavljati morajo medsebojno razdaljo, v skupnih prostorih je obvezna uporaba mask. Obvezno je tudi razkuževanje rok. Prestajanje karantene v prostorih študentskih domov prepovedujejo. Navodila so primerna, meni naš sogovornik. »Sem zagovornik ukrepov in menim, da če jih vestno izvajamo, lahko omejimo širjenje virusa, seveda pa je od vsakega posameznika odvisno, ali je toliko odgovoren, da se ukrepov drži. Vseeno smo mladi, radi se družimo, a se v tem obdobju moramo malo zadržati.«

OKVIR


Z Bagolo prek spleta 
Po besedah Grege Donše, predsednika Kluba prekmurskih študentov (KPŠ), je bilo lani v programe višje- in visokošolskega izobraževanja vpisanih 3265 študentov iz Pomurja. Ker bodo končni podatki o letošnjem vpisu na voljo sredi novembra, konkretnih podatkov v klubu ne navajajo, vendar Donša ocenjuje, da je število vpisanih podobno lanskemu. Večina novincev iz Upravne enote Murska Sobota se je odločila za študij v Ljubljani ali Mariboru, število študentov v obeh univerzitetnih mestih je približno enako. »Eno leto se jih več odloči za ljubljansko univerzo, naslednje leto spet za mariborsko. Iz evidence kluba, ki jo vsako leto vodimo na točki subvencionirane študentske prehrane, je razvidno, da je število novincev enako v Ljubljani in Mariboru, do nedelje je bilo 60 brucev, ki bodo študirali v prestolnici, druga polovica v Mariboru, pet pa na Primorskem.« 
Tako kot na vse druge organizacije je koronavirus močno vplival tudi na delovanje študentskih klubov. Tudi v KPŠ so morali pester program za letošnje leto skrčiti in prilagoditi varnostnim ukrepom. »Lahko se pohvalimo, da smo bili prvi študentski klub, ki je izvedel zabavno-izobraževalni dogodek prek spleta. Najprej smo imeli potopisno predavanje o Iranu, nato pa še pogovor z Aljošo Bagolo. Oba dogodka pa sta bila tudi zelo dobro 'obiskana',« je poudaril Donša.

Tadeja Lepoša
Profesorji so pred večjim izzivom kot študenti, meni Alen Lončar. Foto Tadeja Lepoša
izobraževanje epidemija