vestnik

Na kaj pomislite, ko kdo reče Prekmurje?

A. Nana Rituper Rodež, 14. 12. 2019
A. Nana Rituper Rodež
Razstava in knjiga predstavita nekaj resnic o Prekmurju in hkrati razbijeta stereotipe.
Aktualno

Izbor podatkov vključuje večino tistega, kar pokrajino in njene prebivalce dela posebne

V Pomurskem muzeju Murska Sobota je na ogled razstava 100 dejstev o Prekmurju, ob kateri so izdali istoimensko publikacijo. Avtorica Metka Fujs je povedala, da gre za strnjen pregled zemljepisnih, naravnih, zgodovinskih, etnoloških, narodno-etničnih, verskih, kulturnih, kulinaričnih, biografskih in drugih podatkov o pokrajini in njenih prebivalcih, izbranih po osebni presoji. Na kratko so predstavljeni dogodki, običaji, šege in navade ter oblike bivanja iz virov, muzejskih predmetov, literature ali izročila, ki so se do danes ohranili kot del lokalne zgodovine in tradicije.

Gre za resnična dejstva, hkrati pa so z izborom pokazali na tiste podatke ali interpretacije, ki se pojavljajo napačno ali prirejeno, da bi se slišali lepše. Morda bodo bralci iskali podatke ali osebe, ki jih povezujejo s Prekmurjem, se morda začudili nad izborom ali celo spraševali, zakaj česa v to knjigo niso uvrstili, pravi Fujsova in razloži, da je izbor subjektiven. Vendar dovolj natančen, da vključuje večino tistega, kar pokrajino in njene prebivalce dela posebne znotraj slovenskega in širšega prostora.

Med drugim izvemo, kako so poimenovali ta prostor, od kod in kdaj ime Prekmurje, ki ga je prvi zapisal Božidar Raič leta 1862, medtem ko se je termin Prekmurski okraj uporabljal že od 17. stoletja. Poudarjena je reka Mura, ki je močno zaznamovala ta prostor, dala poimenovanje mnogim krajem, društvom, hkrati pa je zavetišče mnogih rastlinskih in živalskih vrst. Z njo so povezani tudi mostovi in brodovi, ki ta prostor in prebivalce povezujejo ali ločujejo.

Na kratko dobimo uvid v prve naselitve te pokrajine in sledi, ki kažejo, da so se prvi Slovani tu naselili v drugi polovici 6. stoletja. Piše tudi o tukajšnjih prebivalcih, ki so se nekoč imenovali Sloveni, Stari Sloveni. Predstavljene so multikulturnost, multikonfesionalnost in večjezikovnost pokrajine. Izvemo o Madžarih in Nemcih, ki so tu od srednjeveške germanske kolonizacije, tudi o Romih in o tem, kako so v te kraje prišli Primorci in Istrani. Predstavi versko podobo, katoličane in evangeličane, znane cerkve in druge verske objekte, govori o protestantizmu, judih, sinagogah in preteklosti sploh.

Knjiga govori tudi o prekmurščini, kdaj so v tem jeziku prvič pisali in kdaj prvič natisnili knjigo, prvih piscih, tiskarnah, šolah in učbenikih in tudi prvih časopisih. Izvemo, kaj je Prekmurje zaznamovalo, mu dajalo identiteto ali značaj. To so sezonski delavci in izseljenci, različne obrti, ljudski običaji, ki se ohranjajo ali izginjajo iz vsakdana. Nekaj več izvemo o »zvörčenih« otrocih, kdo so polážiči, ki so voščili zdravje, dobro letino in blaginjo, zakaj je nevesta metala brezovo metlo čez streho, ter o drugih zanimivostih in znamenitostih. Posebno vlogo ima tudi hrana, bujta repa, bograč, dödoli, zlejvanka, šunka, prekmurska gibanica in še kakšna kulinarična specialiteta, ki je v zadnjem času spet pogosteje na jedilnikih in v gostinski ponudbi.  

Od vidnejših osebnosti so predstavljeni prvi predsednik države Milan Kučan, ilustrator Miki Muster, glasbenik Vlado Kreslin, akademik Anton Vratuša, letalec Štefan Hozjan, arhitekt Feri Novak, pisatelj Miško Kranjec, teolog Matija Slavič, kegljavka Marika Kardinar. Knjižica se konča z nogometom, okoli katerega se včasih vrti več kot okoli žoge. Dejstva o Prekmurju spremljajo grafike likovne pedagoginje Tamare Rimele. Publikacija 100 dejstev o Prekmurju je izšla v slovenskem in angleškem jeziku.

***null***