Javni službi z izgubo
Javna služba obdelave odpadkov je ustvarila 2,2 milijona evrov prihodkov in 151 tisoč evrov izgube, javna služba odlaganja odpadkov pa 1,2 milijona evrov prihodkov in negativni rezultat v višini 122 tisoč evrov. Razlog za izgubo v teh dejavnostih so nizke cene storitev in vse višji stroški, pojasnjuje direktor Franc Cipot. Njihove cene so v primerjavi s cenami drugih izvajalcev javne službe obdelave in odlaganja odpadkov nižje v povprečju za 30 odstotkov. Cena obdelave odpadkov je bila lani v Ceropu 92 evrov za tono (na primer v Snagi Ljubljana 130,7 evra za tono), odlaganja pa 149,03 evra za tono (Snaga Ljubljana 205,10 evra za tono). Na višje stroške sta vplivala rast plač zaposlenih (dejavnost javne službe izvaja 50 delavcev od skupaj 88 zaposlenih v Ceropu) in vse dražji sežig ostankov odpadkov v tujini. Ker Slovenija nima tovrstne sežigalnice, Cerop letno odpelje na sežig 15 tisoč ton odpadkov v pet sežigalnic oziroma cementarn v Avstriji in na Slovaškem, nekaj malega pa tudi v Anhovo, cena sežiga je bila v povprečju 90 evrov za tono. »Kljub temu smo se odločili, da letos cen za uporabnike še ne bomo zvišali,« je zagotovil Cipot. Ob tem da izgubo pokrivajo s tržno dejavnostjo, bodo z dodatno obdelavo kosovnih odpadkov še zmanjšali delež odloženih odpadkov, kar bo sicer vplivalo na spremembo cene v internih razmerjih, ne bo pa vplivalo na znesek na položnicah. Prav zniževanje količine odloženih odpadkov je bil lani eden od pomembnih uspehov podjetja. Za lani so načrtovali, da bodo odložili petino vseh zbranih odpadkov v Pomurju (v letu 2017 jih je bilo odloženih 21 odstotkov), vendar so jih dejansko le petnajst odstotkov. To je pomemben dosežek glede na to, da so leta 2006 odlagali še vse zbrane odpadke.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na sejmu Megra državno prvenstvo mladih krovcev in kleparjev
Drugi dan sejma Megra je bil posvečen trajnostni gradnji. Danes je v sklopu sejma potekal strokovni posvet Sanacije in obnove prometne infrastrukture po večstoletnih poplavah, potekalo je tudi državno prvenstvo mladih krovcev in kleparjev. Na zunanjem razstavnem prostorju so pripravili demonstracijo asfalterskih del in asfalterske strojne mehanizacije, hkrati pa so pripravili še predavanji Trajnostna prenova stavb s poudarkom na sistemu vse na enem mestu in Digitalizacija javne uprave na področju graditve. Za obiskovalce so pripravili tudi delavnico z naslovom Naravne gradnje - ilovnati ometi, obnova slamnate hiške. Na dogodku je potekalo še mednarodno poslovno srečanje Meet4business in zaključna mednarodna konferenca v okviru evropske projekta DIG-IN-KPI. Dogajanje je v objektiv ujel Jure Zauneker.
Zbiralci prodajajo
Na skupščini so načeli tudi vprašanje odnosa med Ceropom in izvajalci javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Cipot je poudaril, da je Cerop edino podjetje v Sloveniji, ki izvaja dejavnost obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov in ni hkrati tudi zbiralec. Zaradi tega v regijski center niso pripeljani vsi odpadki, ki se zberejo v Pomurju, pravi Cipot, kljub temu da je bilo to izhodišče pri načrtovanju regijskega centra, za katerega je denar dala tudi Evropa.
»Občine imajo dolžnost, da z izvajalci javne službe o tem opravijo pogovore. Sami smo predlagali, da bi sklenili tripartitne pogodbe, v katerih bi opredelili, da zbiralec ne more razmišljati tako, da sam nekaj, kar je uporabno in ugodno za njegovo poslovanje, proda. Župani, ki so sodelovali v razpravi, so se s tem predlogom v glavnem strinjali, vendar sklepa o tem na skupščini niso sprejemali. Občine so tiste, ki bodo morale odločiti o tem, ne mi. Mi smo samo predlagali,« je poudaril Cipot. Prodajanje zbranega materiala je težava ves čas, pove Cipot, ne ve pa, koliko naj bi tega bilo. To lahko ugotavljajo samo posredno, na primer, da je bilo iz nekaj občin pripeljanega toliko zbranega papirja kot skupaj iz preostalih osemnajstih, kjer storitve izvaja drug zbiralec odpadkov.
Škarje za tržno dejavnost se zapirajo
Cene za uporabnike se bodo lahko v prihodnje spremenile, če se bodo razmere za izvajanje tržne dejavnosti poslabšale. Cipot opozarja, da se pri tržni dejavnosti »začnejo škarje zapirati«, zato so že za letos napovedali samo 99 tisoč evrov presežka v poslovanju. Stroški ravnanja z odpadki so namreč vse višji, zbrane embalažnine, ki je namenjena sortiranju odpadkov za pridobivanje reciklatov, pa je vse manj. V Sloveniji je zdaj odloženih sedem tisoč ton embalaže, od tega v Puconcih 600 ton, za katero nihče noče plačati sortiranja. »Država je za to zdaj res zagotovila denar, vendar s tem problem ne bo rešen,« napoveduje Cipot. Kolikor pozna razmere na trgu, prevzemnikov, ki bi bili pripravljeni prevzeti to embalažo, ni.
Cerop se je sicer prijavil na javni razpis, vendar samo za embalažo, ki je uskladiščena v Puconcih. »Sami bi sicer lahko dali ponudbo tudi za sortiranje embalaže, odložene drugod, vendar je ta v tako slabem stanju, da je skoraj neuporabna, in bi s tem ustvarili izgubo. Cena, ki jo država priznava za to storitev, namreč še zdaleč ne pokriva dejanskih stroškov,« je povedal Cipot.
Čeprav je tržna dejavnost vse bolj na udaru, Cipot v tem letu še ne napoveduje težav pri poslovanju, razmere v prihodnje pa bodo v veliki meri odvisne od napovedane spremembe zakona o varstvu okolja. Predlog je, da bi embalažnino, ki je zdaj plačana za polovico odložene embalaže, v prihodnje plačal vsak proizvajalec, s tem pa bi se zbralo občutno več denarja za sortiranje odpadkov.
