Tudi v prihodnjih štirih letih bo župan Stanko Ivanušič, člani občinskega sveta pa so Dejan Rob, Timotej Grabar, Damjan Pergar, Klementina Šafar, Denis Baumgartner, Anita Novak in Kaja Mustapič.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Negovi spet v znamenju zelišč
Na gradu Negova so tudi letos izvedli tradicionalni zeliščarski dan NEGOVAnJE, kjer se je celotno dogajanje vrtelo okrog zelišč in zeliščarstva. Čez ves dan je potekala zeliščarska tržnica, na kateri so se lahko izmenjevale sadike in semena zelišč, najti je bilo mogoče pripomočke za vzgojo zelišč, izvedeti kaj več o uporabi zelišč za krepitev zdravja, za negovanje dobrega počutja, v kulinariki in negi. S tem namenom so obiskovalci lahko kupili razne čaje, kreme, mazila, soli, tinkture, hidrolate, namaze in še kaj. Iva Hari je izvedla kulinarično delavnico Z zeliščnega vrta na krožnik, Simon Veberič in Suzana Simenčič iz Alchemie Pannonice sta predstavila najpogostejše napake pri uporabi eteričnih olj, Vesna Golob je predstavila zeliščne pripravke za čiščenje kože in presnove, Sanja Lončar je predavala o zeliščnih skrivnostih za hitro polnjenje baterij, Alenka Šoštarič pa o zeliščih za boljše zdravje našega vrta. Za najmlajše je bil na voljo Apolonijin kotiček z interaktivnimi igrami in degustacijo čajnih mešanic. Sonja Jagarinec je za otroke pripravila tudi delavnico, na kateri so posadili zelišča, Družinsko gledališče Kolenc pa je izvedlo predstavo Kekec in Prisank. Obiskovalci so si pod vodstvom lahko ogledali grad in pokusili grajsko juho iz kotla, ki jo je pripravilo Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci, člani društva so prav tako nastopili kot grajska gospoda.
Sledila je prva izredna seja občinskega sveta. Župan jo je sklical, saj Nova ljubljanska banka (NLB) ponovno pritiska na občino za pokrivanje stroškov delovanja edinega bankomata v občini. Če občina tega ne sprejme, namerava banka bankomat na Šafarskem ukiniti. Svetniki na seji odločitve niso sprejeli, je pa župan povedal, da so napisali še eno pismo predsedniku uprave NLB in v njem podrobno obrazložili pomen bankomata za obmejno prebivalstvo. »Pričakujem odgovor, in ko ga dobimo, bomo ponovno odločali o tem, ali sprejmemo plačevanje stroškov ali se bomo z veliko grenkobo odpovedali bankomatu. Hkrati bomo še enkrat obvestili vse najvišje državne organe Republike Slovenije in jih vprašali, ali res moramo živeti v tako neprijazni državi, kjer se enostavne stvari delajo nedostopne ljudem, ki živimo ob meji,« je rekel župan.
V pismu so med drugim še zapisali, da se bodo potrudili promovirati bankomat, da bi ga ljudje več uporabljali, zanima pa jih, ali uspešni banki, ki ustvarja dobiček, res toliko pomenijo sredstva, ki jih zahtevajo od občine. Ivanušič je še povedal, da mu je bilo na zadnjem sestanku z dvema predstavnikoma banke rečeno, da so večinski lastniki banke tujci in da je taka njihova zahteva. »Odvisni smo torej od tujcev. In to pri banki, ki smo jo vsi državljani dokapitalizirali, da je postala tako uspešna. To je tragična zgodba,« razočarano pravi župan.
Druga točka na izredni seji se je navezovala na sodelovanje med Občino Razkrižje in hrvaško občino Štrigova. Župan Ivanušič in njegov kolega Stanislav Rebernik sta namreč podpisala sporazum o skupni ureditvi obmejnih javnih poti. Ivanušič je pojasnil, da sporazum velja za poti, ki so na meji ali po njih celo poteka državna meja. »Meja, za katero se ve, kje je, ampak s strani obeh držav še ni določena,« pravi in doda, da so se sporazuma lotili, da bi se izognili meddržavnim nesporazumom. Oba občinska sveta sta prej potrdila sklepa, da vsaka občina pokrije stroške ureditve poti v tistih delih, ki pripadajo eni ali drugi. Obenem pa župan še poudarja, da s tem v ničemer ne prejudicirajo državne meje.