vestnik

Nadzorniki: Mestna občina kršila pravila javnega naročanja

Timotej Milanov, 17. 12. 2018
Robert Balen
Družba nekdanjega poslanca SD Matevža Frangeža je že kmalu po ustanovitvi dobila posel z murskosoboško občino, ki jo prav tako vodijo socialni demokrati.
Aktualno

Nadzorni odbor Mestne občine Murska Sobota ugotovil nepravilnosti pri sodelovanju občine z mariborsko družbo Zgodba. Vodstvo občine meni, da je bil opravljen nadzor nepravilen in politično motiviran.

Nadzorni odbor Mestne občine Murska Sobota (MOMS), natančneje njegova članica Gabrijela Jakob, je na predlog Antona Štihca, ki je bil v prejšnjem mandatu mestni svetnik in član občinske kadrovske komisije, pregledala sodelovanje občine z mariborsko družbo Zgodba.


V preteklih štirih letih je imela občina z družbo Zgodba za okoli 70 tisoč evrov prometa, gre za različne komunikacijske storitve in pripravo predstavitvenih gradiv, ki jih je družba za občino pripravila v okviru več projektov. Kot ugotavlja nadzorni odbor, je bila družba ustanovljena junija 2015, ustanovili pa so jo nekdanji direktor Večera Jure Struc, Mitja Blagajac, ki je bil v času direktorovanja Struca pri Večeru zadolžen za področje marketinga, in nekdanji poslanec Socialnih demokratov Matevž Frangež. Že dva meseca po ustanovitvi je začela sodelovati z mestno občino. V letu 2017 je mestna občina družbi med drugim plačala skoraj 24 tisoč evrov za pomoč pri projektu celostnih teritorialnih naložb, pri tem nadzorni odbor ugotavlja, da je v okviru tega sodelovanja občina z Zgodbo sklenila pogodbo tako, da je samo njih pozvala k oddaji ponudbe, s čimer je po mnenju nadzornega odbora kršila notranja pravila za oddajo javnih naročil, za katera ni potrebna objava na portalu javnih naročil, po katerih bi morala k oddaji ponudbe pozvati vsaj dva ponudnika. V mestni upravi se z oceno nadzornega odbora ne strinjajo, saj, kot je možno prebrati v njihovem odzivnem poročilu, med drugim menijo, da lahko naročnik v skladu s predpisi odda naročilo tudi samo enemu ponudniku, če oceni, da je tako naročilo gospodarno in je z njim zagotovljena učinkovita poraba javnih sredstev.

Zgodba o paviljonu

Občina se je za sodelovanje z Zgodbo odločila tudi letos v primeru storitev informiranja in obveščanja za projekt Vrata v Pomurje – gre za postavitev paviljona Expano ob Soboškem jezeru. V tem primeru je sicer k oddaji ponudb pozvala dva ponudnika, poleg Zgodbe še murskosoboško družbo Frontal. Naposled je za naročilo, vredno okoli 19 tisoč evrov, izbrala Zgodbo, katere ponudba je bila za 549 evrov nižja od Frontalove. Nadzorni odbor meni, da je MOMS v tem primeru ravnala v neskladju z zakonom o javnem naročanju. »Glede neprekinjenega dolgotrajnega sodelovanja na istem področju bi morala Mestna občina Murska Sobota oceniti skupno vrednost tega večlet- nega sodelovanja in šele na tej osnovi odločiti, ali je za oddajo javnega naročila potrebna javna objava na portalu javnih naročil ali ne.« V mestni upravi odgovarjajo, da so šele po odobritvi projekta, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi, lahko pristopili k izbiri izvajalca. Kot med drugim še zapišejo, morajo biti ravno zaradi dokazovanja porabe evropskih sredstev v vseh listinah izkazani samo stroški izvedbe posameznega projekta, saj bi lahko prikazovanje drugih stroškov za druge projekte ogrozilo črpanje evropskih sredstev. Prav tako gre po njihovih besedah za bistveno drugačne storitve kot v primeru predhodnih pogodb z Zgodbo, zato menijo, da zadev ni možno združevati na način, ki ga predlaga nadzorni odbor, ki pa argumentacije občine ni sprejel.


Je bil nadzor politično obarvan?

»Poročilo nadzornega odbora spoštujemo, a se z njim ne strinjamo,« pravi župan Aleksander Jevšek, ki meni, da Jakobova napačno tolmači zakonodajo s področja javnega naročanja. Jevšek še meni, da je potrebno zgodbo videti tudi v političnem kontekstu, pri tem izpostavlja, da je Jakobova članica SDS. »Zdi se mi, da je v tem primeru nadzorni odbor nekoliko zašel v smer, v katero ne bi smel.« Na očitke, da je bilo naročilo oddano družbi, v kateri je eden od lastnikov njegov strankarski kolega, Jev- šek odgovarja, da je bila družba izbrana v skladu z zakonom o javnem naročanju, ki dopušča tudi izjeme za primere, kjer lahko naročnik izbere ponudnike tudi brez objave javnega naročila. »Odvetnikov prav tako ne izbiramo na podlagi javnega naročanja, temveč izberemo tiste, ki jim zaupamo. Tudi Zgodbi vsekakor zaupamo. Ne vidim pa razloga, da nekdo, ki je član stranke, ne bi smel dobiti posla.«
Direktor Zgodbe Jure Struc na očitke, da so posel dobili na podlagi političnih povezav, odgovarja, da z murskosoboško občino poslujejo na podlagi svojih znanj in kompetenc: »Predvsem pa zaradi izzivov, s katerimi se občina srečuje. Zgodba je na trgu četrto leto in v tem času je sodelovala z več kot 30 naročniki v Sloveniji in v tujini, v zasebnem in javnem sektorju. Družba večino svojih prihodkov ustvari skozi delo v gospodarstvu. Smo ekipa izkušenih strokovnjakov za strategijo, vodenje in komunikacijo. Prihajamo iz različnih področij z izkušnjami v menedžmentu, marketingu, prodaji in javnih zadevah. Poslovanje in lastništvo družbe sta transparentna. Že bežen pogled v javno dostopne podatke dokazuje, da so naročniki iz javnega sektorja raznoliki in da nimajo prav nikakršne zveze z očitki, ki jih navajate.«
Po podatkih aplikacije Erar je družba od ustanovitve naprej za svoje storitve prejela več kot 231 tisoč evrov od javnih institucij, največ, 97 tisoč evrov, od Ministrstva za okolje in prostor, poleg murskosoboške občine pa so sodelovali še z Mestno občino Ptuj in mariborskim komunalnim podjetjem Nigrad. V lanskem letu so imeli skoraj 128 tisoč evrov prihodkov in dva tisoč evrov dobička.
javna naročila zgodba