Na tekmovanju ste med sedmimi kandidatkami najbolj prepričali žirijo in postali mlada kmetica leta. Katere naloge ste morali opraviti za to?
»Na izbor, ki je potekal v Slovenj Gradcu, me je prijavilo Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona, katerega članica sem tudi sama. Vse tekmovalke smo dobile gradivo, ki smo se ga morale naučiti. Letošnje teme so bile ovčereja, kozjereja, gojenje jagodičevja in zelišča. Znanje pa smo morale prikazati tudi v spretnostnem delu z izdelovanjem pručke, krašenjem lectovega srca in luščenjem koruze. Izbor mi je bil izziv, sem pa nekaj izkušenj s tekmovanjem že imela, saj sem sodelovala drugič.«
Od izbora je sedaj že minilo nekaj časa, tako da ste že predelali občutke, ki so vas prevevali ob imenovanju. Kaj vam naslov pomeni?
»Moram povedati, da so me na izboru spremljale tudi članice Društva podeželskih žena. S predsednico sva se v Slovenj Gradec odpravili že prej, saj so organizatorji za nas pripravili tudi ogled mesta. Preostalih 33 je prišlo nekoliko pozneje. Je bilo pa na prireditvi čutiti veliko podpore, nekatere sotekmovalke so s sabo pripeljale za dva avtobusa navijačev. Glede občutkov pa lahko povem, da sem bila precej nervozna. Ko so mi prijateljice čestitale, me je ena prijela okrog hrbta in mi rekla, da imam majico čisto mokro, sama pa sploh nisem opazila. Sem pa na ta dosežek ponosna.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Mura z Rogaško za finale pokalnega tekmovanja. Vložek je izjemen
Mura z ekipo iz zdraviliškega mesta v tej sezoni še ni izgubila.
Večino današnjih žensk delo na kmetiji ne pritegne. Kako to, da se vi ukvarjate s kmetovanjem, so vam kmečka opravila blizu že od mladosti?
»Lahko bi tako rekli, prihajam namreč s kmetije. Doma smo se ukvarjali s poljedelstvom in govedorejo, tako da sem že zgodaj pridobila delovne navade. S tem sem odrasla in tudi razvila poseben odnos do tega. Izobraževala se sicer nisem v tej smeri, ampak to je danes moj vir dohodka. V Lešanah obdelujemo 28 hektarjev zemlje, imamo okrog 300 prašičev in 100 glav goveda, tako da nam dela nikoli ne zmanjka.«
Za kaj skrbite vi?
»Moje prvo jutranje opravilo je molža, začnem okrog 6. ure. Namolzem približno 450 litrov mleka na dan, ki ga prodamo Kmetijski zadrugi Radgona. Najbolj vesela pa sem, ko lahko sedem na traktor in delam na polju. Že zgodaj sem tudi opravila izpit in to mi je v veliko veselje. Lahko povem, da se tudi udeležujem tekmovanj v oranju in spretnostnih vožnjah s traktorjem. Imam nekaj lepih rezultatov, lani sem bila v spretnostni vožnji prva, predlanskim druga, letos pa nekako ni šlo. Če opišem, pri spretnostnih vožnjah smo tekmovalke razdeljene v dve kategoriji, do 50 in nad 50 let, navadno pa moramo voziti slalom med količki z enoosno prikolico ter traktor s prikolico tudi vzvratno parkirati.«
Jeseni imajo kmetje veliko dela na poljih, saj je to čas spravila pridelkov in priprave zemlje za zimo. Verjetno ste zdaj kar prišli na svoj račun?
»Tako je. Pred kratkim smo končali siliranje koruze. Zdaj pa nas čakata gnojenje in oranje. Sprva bomo obdelali deset hektarjev zemlje, nato pa še drugo. Ta opravila nam vzamejo kar precej časa, ker imamo dosti njiv v najemu in so precej razpršene po okolici. Le v Apačah je na eni površini skupaj deset hektarjev.«
Omenili ste siliranje. V zadnjem obdobju je veliko namernih poškodb kombajnov v vaši okolici. Se je zgodilo tudi vam?
»Da, tudi pri nas se je to zgodilo. Poškodoval se je kombajn in koruza je morala štiri dni stati na polju. Škoda, nimam besed, trudiš se, potem pa to.«
Kmetovanje je fizično naporno delo, sicer manj kot v preteklosti, ko ni bilo na voljo toliko mehanizacije, pa vendar. Ste zadovoljni s poplačilom?
»Trudimo se, vendar plačilo ni takšno, kot bi lahko bilo. Želim si, da bi bilo delo bolje plačano, pa tudi proizvodi, od mleka do mesa in vsega drugega. Delo je včasih res naporno in pogosto tudi ne veš, ali bo dan za vsa opravila dovolj dolg ali ne.«
Boste v prihodnosti še kaj nadgrajevali ali širili obseg kmetije?
»Nedavno smo dogradili hlev, nekih drugih konkretnih načrtov pa nimamo. Za zdaj je to, kar imamo, dovolj.«
Kako pa je z gospodinjskimi opravili, gojite strast do kuhe in peke?
»Za kuhinjo pri nas skrbi tašča. Mene to ne veseli, dosti raje delam zunaj v naravi, na svežem zraku.«
Kmetje si težko organizirajo dopust. Kako je s tem pri vas?
»Res si je dopust težko organizirati. Letos sem si privoščila štiridnevni oddih na morju. Sicer pa si vzamem čas tudi za srečanja s članicami DPŽ. Sem pa bila letos z Rejskim društvom za lisasto pasmo Gornja Radgona v Bruslju, s podjetjem, ki dobavlja vitamine za živali, pa na Irskem. Ogledali smo si kmetije in primere dobrih praks. Vmes prija oditi od doma (smeh).«