Kolenko je skrbnik posesti od leta 2015, pozna pa jo že dalj časa, saj je na tem območju deloval kot revirni gozdar v času, ko je bil zaposlen v ZGS. Zavod je pred letom 2015 upravljal gozdove, ki so bili dedičem po grofici vrnjeni v postopku denacionalizacije. Redno je v stikih z lastniki, večina jih živi v Avstriji, ena solastnica pa v Franciji, in skupaj usklajujejo načrte. Sorodniki tudi večkrat letno pridejo pogledat, kakšno je stanje in kako potekajo dela. »Pridejo predvsem za to, da vidijo, kaj se dogaja. Zaupanje je veliko, ampak ko nekaj vidiš od blizu, lažje razumeš, zakaj so bile neke odločitve sprejete in zakaj so take, kot so,« pove inženir gozdarstva. Najbolj pomembno je skrbeti za dobro kondicijo gozda, kolikor je to glede na naravne danosti možno, pri tem pa slediti načelu trajnostnega gospodarjenja.
Majhen izbor drevesnih vrst
Janez Kolenko skrbi za okoli 400 hektarjev veliko površino v Polanskem logu, v Gornji Bistrici je okoli 170 hektarjev površin, v Orlovščku v Črenšovcih pa okoli 130. V zadnjih letih največjo skrb povzroča sušenje jesenov zaradi napada jesenovega ožiga. »To se dogaja po vsej Evropi. Sušijo se gozdovi vseh starostnih razredov. Največji problem je sušenje drevja v mlajših razvojnih fazah, saj je drevesa treba posekati in površine ponovno zasaditi in negovati, izkupiček od prodaje pa je bolj skromen.« Jesenov ožig napada enoletne vejice. Višje od mest, kjer vdre gliva, se vejice posušijo. Potem drevo sicer požene nove, vendar na koncu postane kot metla. Kolenko pravi, da se to imenuje metlasta rast. »Ker gliva drevo oslabi, se lahko posuši zaradi tega, navadno pa pride še ena težava. Glive, ki so v tleh, vdrejo v korenine in jih uničijo. Po eni strani je težava v krošnji, po drugi pa ta, da je motena oskrba z vodo in drugimi snovmi. Tako se drevo tudi zaradi slabih korenin podre.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Se v ljutomerski knjižnici ponavlja lanski scenarij iz soboškega zdravstvenega doma?
Občina sprejema nov ustanovitveni odlok, svet zavoda pa hiti s postopkom imenovanja direktorja.
Za obstoj gozdov Kolenko in lastniki iščejo različne rešitve. Kratkoročno jesen nadomeščajo s sajenjem javorja, hrasta doba ali črne jelše, kar pač bolj ustreza konkretnemu rastišču. Drevesa, ki so bolj odporna, skušajo obdržati v gozdu čim dlje, saj pričakujejo njihovo semenjenje in naravni vznik.
Naslednji izziv, s katerim se Kolenko srečuje pri gospodarjenju z gozdom, je majhna izbira drevesnih vrst za nižinske gozdove. Podnebne in hidrološke razmere so specifične, zato ne uspeva katera koli drevesna vrsta. »Kjer je območje mokro, so vrbe in topoli, kjer občasno stoji voda, uspeva jelša, na vmesnih območjih pa so jeseni. Ti potrebujejo bolj suha rastišča kot jelša, vendar manj suha kot hrast. V isti prostor lahko spada še javor ter mestoma brest.« Gozdne posesti so na območjih, ki so vključena v več naravovarstvenih projektov, zato tudi težijo k temu, da vzdržujejo stanje, kot je bilo včasih. »Zelo pazimo na to, da se deleži drevesnih vrst ne bi bistveno spreminjali, vendar to ni povsem mogoče. Čez deset let jesena ne bo oziroma ga bo zelo malo,« še pravi skrbnik gozdov in doda, da je Slovenija zelo zaprta do možnosti sajenja tujerodnih drevesnih vrst.
Učna pot iz leta 1976
Na območju posestev sorodnikov grofice Zichy so obnovili dve logarnici. V Orlovščku je namenjena za poslovanje in za prenočitve, ko lastniki gozdov pridejo v Slovenijo. Logarnico v Polanskem logu pa so dediči kupili in je namenjena tudi delavcem, ki delajo v bližnji drevesnici.
»Za sanacijo propadlih jesenovih sestojev in za gospodarjenje v Veliki Polani in v Gornji Bistrici, kjer je nujna obnova gozdov s sajenjem, potrebujemo ogromno sadik. Da bi bili pri tem čim bolj neodvisni, smo se odločili organizirati lastno vzgojo sadik. Tako smo v bližini logarnice uredili drevesnico, prevzeli pa še eno, ki jo je pred časom upravljalo gozdno gospodarstvo.« Sadike bodo letos jeseni začeli ponujati tudi na trgu. »Vzgajamo drevesne vrste, primerne za ta okolja. Tudi semena se pridobivajo v okolju in upamo, da bomo uspešni.« Prve želode so posadili leta 2018, lansko jesen pa so že imeli lastne sadike. Vzgojili so okoli 40 tisoč sadik, od tega so jih 25 tisoč lani posadili, preostale bodo prišle na vrsto spomladi. Vse pa je pripravljeno še za dodatnih 80 tisoč sadik. V drevesnici vzgajajo hrast dob, črno jelšo in za lastne potrebe v manjši meri javor.
V Polanskem logu je urejena tudi gozdna učna pot, ki obstaja že od leta 1976, ko je bila tam ena od postaj svetovnega gozdarskega kongresa. To zdaj skupaj urejajo Kolenko, dediči in ZGS. Inženir gozdarstva še pove, da so gozdne površine na polanskem območju specifične, na polanskem in delno bistriškem območju pa prevladuje golosečni sistem gospodarjenja.
Lastniki ponosni na priznanje
V tem obdobju Kolenko in izvajalci del že sekajo les, in sicer v Orlovščku in Gornji Bistrici, potek del pa je odvisen od vremenskih razmer. »Že od oktobra je vse mokro in paziti je treba, kaj in kje delamo, da ne povzročimo hudih poškodb na tleh ali drevju.« Kajti poseben poudarek skrbnik in lastniki namenjajo tudi obnovi in urejanju gozdnih poti, bankin in odvajanju vode. »Vzdrževanje normalnega stanja je pomembno, da lahko voda kam odteče. Če stoji v jarkih, se prej ko slej razvijejo glive in bakterije, to pa negativno vpliva na drevesa v okolici.«
Največ gozdnih prometnic je v Polanskem logu, kjer prevladujejo jelševi sestoji, tega pa inženir gozdarstva tudi omeni kot najbolj zahtevno območje za vzdrževanje. Tam je namreč največji delež umetne obnove in bujna zeliščna plast.
Kolenko ob koncu pripomni, da je naziv najboljši skrbnik gozda potrditev ustrezne usmeritve dela: »To dokazuje, da smo se v tem prostoru dobro znašli, da skrbimo za gozd, kolikor se da, res pa je, da nikoli ni nič idealno in so pred nami izzivi in dosti dela.« Poudari še, da so na priznanje prav tako zelo ponosni in zanj hvaležni lastniki posesti.