vestnik

Najprej o odpadkih, zdaj o informacijah

Ines Baler, 11. 4. 2021
Osebni arhiv
Neja Štampar (na levi) in Tjaša Karas z ljutomerske gimnazije, ki sestavljata ekipo Teglzarože, sta po mnenju strokovne komisije pripravili najboljšo raziskovalno delo med dijaki 1. in 2. letnika. Foto Osebni arhiv
Aktualno

Do leta 2030 bi se lahko količina odpadkov povečala za 154 odstotkov – Razmerje med deležem nastalih odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih in deležem nastalih komunalnih odpadkov je 11 proti 2

Srednješolci iz vse Slovenije so sodelovali na 4. evropskih statističnih igrah in se ukvarjali z analizo podatkov s področja okoljske statistike. Pripravili so 74 raziskovalnih nalog, dvajset jih je strokovna komisija uvrstila v finale na državni ravni. Razdeljene so bile v kategoriji A in B, v prvi so bili dijaki zadnjih dveh letnikov, v drugi dijaki prvih dveh. V finalnem delu je sodelovalo tudi pet pomurskih ekip, dve z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) in tri z Gimnazije Murska Sobota (GMS). Ena ekipa z vsake pomurske šole se je uvrstila v evropski del tekmovanja. Ob razglasitvi so na Statističnem uradu Republike Slovenije poudarili, da so ekipe pripravile raznolike predstavitve podatkov o odpadkih, vodah in finančnih sredstvih, namenjenih za področje varstva okolja, obenem pa prikazale stanje zadnjih let na ravni slovenskih statističnih regij.
V vsaki kategoriji je po enega zmagovalca izbrala strokovna komisija, druga dva pa je določilo glasovanje na družbenem omrežju facebook. Eno od zmagovalnih ekip po izboru komisije sta sestavljali Tjaša Karas iz Murske Sobote in Neja Štampar iz Ljutomera. Dijakinji drugega letnika GFML sta raziskovali problematiko industrijskih odpadkov. V nalogi sta med drugim ugotovili, da največ odpadkov v Sloveniji na prebivalca nastane v proizvodnih in storitvenih dejavnostih in da te ustvarijo večino nevarnih odpadkov v Sloveniji. Potrdili sta hipotezo, da količina odpadkov z leti narašča. V letu 2019 je bilo v državi proizvedenih 8.413.858 ton odpadkov. Karasova pojasni, da količina odpadkov na prebivalca močno narašča in se je od leta 2015 do 2018 povečala za 61,3 odstotka. »Napoved kaže, da se bo v obdobju do leta 2030 količina odpadkov povečala za kar 154 odstotkov glede na tisto iz leta 2019, če se bo trend naraščanja odpadkov nadaljeval,« povzame eno od ugotovitev ekipe Teglzarože. Najbolj skrb vzbujajoče je hitro naraščanje količine odpadkov proizvodnih in storitvenih dejavnosti, v teh letih je zrasla za 72 odstotkov. Za primerjavo, količina komunalnih odpadkov se je zvišala le za 14 odstotkov.

Tinkara Klemenčič, Aneha Kozar, statistične igre, gms
Osebni arhiv
Tinkara Klemenčič (na levi) pravi, da jo zanima računanje in uporabnost podatkov, kolegico Anejo Kozar pa iskanje podatkov in njihovo razvrščanje, zato se pri delu dobro dopolnjujeta. Foto Osebni arhiv

Izkušnje že imata 
Z raziskovanjem sta Karasova in Štamparjeva ugotovili, da vsak Slovenec v povprečju proizvede štiri tone odpadkov. »Največ odpadkov na prebivalca proizvedejo v savinjski statistični regiji, 6,4 tone, najmanj pa v pomurski, 1,9 tone.« Dijakinji sklepata, da je v naši regiji to posledica manj razvite industrije in manjše gostote prebivalstva kot v drugih regijah. »Najbolj me je presenetila ugotovitev, koliko odpadkov izhaja iz industrije. V vsaki regiji tvorijo industrijski odpadki 74 odstotkov vseh odpadkov ali celo več. V pomurski regiji prav 74, kar je najmanj v Sloveniji,« doda sogovornica. Ekipa Teglzarože ima sedaj mesec dni časa, da se pripravi na evropsko raven tekmovanja. Karasova pojasni, da morajo ekipe pripraviti dvominutni video na temo Informacije in dezinformacije: uradni statistični podatki v svetu, preplavljenem s podatki. Dijakinji, njuna mentorica je profesorica matematike Irena Rauter Repija, sta že začeli ustvarjati okvirno zgodbo. Na evropskih statističnih igrah sta sodelovali že lani in zasedli drugo mesto. Nekaj dobrodošlih izkušenj tako že imata, morajo pa ekipe letos video pripraviti v krajšem času, obenem pa so oteževalna okoliščina še veljavni ukrepi in delo na daljavo. »Tekmovanje mi je pokazalo, kako zanimiva in uporabna je statistika, morda bom kaj v povezavi z matematiko pozneje tudi študirala,« še pove Sobočanka, ki se prihodnji mesec nadeja dobrega rezultata na evropski ravni.

1efc05b85d0057525f300183d7cc1253
Nataša Juhnov
V pomurski statistični regiji je delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov 72,1-odstoten, kar je malo nad slovenskim povprečjem. Foto Nataša Juhnov

Manj nevarnih odpadkov
Po glasovih sta se na evropsko raven tekmovanja uvrstili Tinkara Klemenčič in Aneja Kozar iz 2. letnika soboške gimnazije. »Tokrat sodelujeva drugič. Lani sva dosegli bronasto priznanje na državni ravni. Letos sva se potrudili odpraviti napake, ki so naju lani ovirale na poti do boljšega rezultata,« pove Klemenčičeva. S Kozarjevo pravita, da je njun naslednji cilj navdušiti evropsko komisijo in doseči glede na zmožnosti najboljšo možno uvrstitev. »Verjamem, da bova z rezultatom zadovoljni, saj sta nama statistika in snemanje močno pri srcu. Na podlagi predznanja že delava na tem projektu.« Že v osnovni šoli sta se navduševali nad raziskovanjem, poleg tega snemali šolsko radijsko oddajo, pisali scenarije za šolske gledališke predstave in veliko nastopali, kar jima bo pomagalo pri pripravi videa. »Anejo bolj zanima iskanje podatkov in njihovo razvrščanje, mene pa računanje in njihova uporabnost. Torej med sabo dobro sodelujeva,« poudari Tinkara Klemenčič. 
Dijakinji iz okolice Gornje Radgone sta se prav tako ukvarjali z raziskovanjem odpadkov v Sloveniji in kar hitro ugotovili, da se količina vseh odpadkov skupaj povečuje. Ju je pa pozitivno presenetilo, da se je količina nastalih nevarnih odpadkov v obdobju do leta 2019 zmanjšala za kar 301 tono v primerjavi s količino leta 2015. »Zaskrbljeni sva za koroško statistično regijo, ker je imela leta 2019 daleč največji delež nevarnih odpadkov in drugi najmanjši delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov,« eno od ugotovitev navede sogovornica. Med drugim sta še ugotovili, da je delež nastalih komunalnih odpadkov v obdobju omenjenih štirih let upadel za šest odstotkov. »Razmerje med deležem nastalih odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih in deležem nastalih komunalnih odpadkov je bilo v letih 2018 in 2019 11 proti 2,« je še ugotovila ekipa Projekt 2.0. Največji delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov ima Gorenjska, in sicer 78,7-odstotnega, najmanjšega pa obalno-kraška regija, 62,4-odstotnega. V Pomurju je ta delež 72,1-odstoten, kar je malo nad slovenskim povprečjem. 
»Meniva tudi, da za varstvo okolja v Sloveniji namenimo veliko denarja, in si želiva, da se ta dobronamerno uporabi,« še poudari dijakinja. Med letoma 2015 in 2018 se je za odpadke namreč porabil velik delež finančnih sredstev glede na vsa sredstva, namenjena varstvu okolja. V letu 2017 je delež investicij, namenjenih odpadkom, znašal skoraj 45 odstotkov, delež tekočih izdatkov pa 42,5 odstotka. 

odpadki, smeti
Nataša Juhnov
Največ odpadkov v Sloveniji na prebivalca nastane v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Te ustvarijo tudi večino nevarnih odpadkov. Foto Nataša Juhnov

Konkurenca je velika
Mentorica dijakinj GMS je Tadeja Pucko, ki pravi, da so evropske statistične igre že od začetka izziv, ki ponuja drugačnost, pritegneta pa tudi način tekmovanja in vsebina. Dodaja, da so prvo leto z njihove gimnazije sodelovale tri ekipe, letos jih je bilo več kot deset. »Tudi na splošno število sodelujočih ekip v Sloveniji iz leta v leto narašča.« Meni, da dijake prepriča tudi način izvedbe. Večji del tekmovanja poteka prek spleta, tega so dijaki vešči, med raziskovanjem pa naletijo na precej novih in zanimivih podatkov. Puckova oceni, da je konkurenca na evropski ravni velika, saj ekipe iz okoli 15 držav vsako leto pripravijo dobre in domiselne videe. »Zato smo bili ponosni na naše dijakinje, ko so na 1. evropskih statističnih igrah zasedle peto mesto, ker res nismo vedeli, ali delamo v pravi smeri in kaj se sploh pričakuje. Vsakoletni dobri uspehi slovenskih dijakov potrjujejo, da smo konkurenčni,« poudari. Kot prednost tekmovanja navede še, da dijaki pridejo v stik z uradnimi statističnimi podatki in izvedo marsikaj o svoji regiji ali občini.

odpadki pomurje