Mojca Anzeljc se je s partnerjem Petrom pred nekaj leti iz Zasavja preselila v Suhi Vrh in tam začela pisati Medene zgodbe. Tako je poimenovala čebelarske aktivnosti, s katerimi se ukvarja in nad katerimi je že od nekdaj očarana. Čebelarjenja se je priučila po dopolnjenem petdesetem letu. »Za abrahama sem si zaželela čebel in za darilo dobila tri panje s čebeljimi družinami ter potrebno opremo. Nato sem obiskovala šolo za čebelarja začetnika in se tam srečala s prvimi koraki,« začne pripovedovati. Prvo znanje in izkušnje je nabirala pri Štefanu Šemnu, sedanjemu predsedniku Zveze čebelarskih družin Pomurja, in pri mentorju Jožetu Andrejču. Sedaj skrbi za več kot 50 čebeljih družin, prideluje med in številne druge proizvode, ki lahko ljudem na blagodejen način pomagajo pri zdravju.
Slovenski čebelnjak z AŽ panji ima družina postavljenega za hišo, eden je v Gančanih. V prihodnjih dneh bodo kontejner s čebelami prvič peljali tudi na pašo na Notranjsko. Trenutno vreme čebelarjem ni naklonjeno, svoje je naredila pozeba, zato je treba iskati rešitve.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Varuh človekovih pravic preveril obveščanje patronažnih služb o rojstvu otrok. Primere dobre prakse zaznal v treh porodnišnicah
Porodnišnice imajo različne prakse obveščanja patronažnih služb po odpustu porodnice iz porodnišnice.
Zlato priznanje za inovativni izdelek
V treh letih čebelarjenja so pri Anzeljčevih točili cvetlični in akacijev med. Vključeni so v evropsko shemo kakovosti medu, zanj pa so prejeli nekaj priznanj na ocenjevanjih. Anzeljčeva, ki je včlanjena v Čebelarsko društvo Moravske Toplice, je opravila izobraževanje za apiterapevtko, ki ga bo letos nadgradila z nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK), še pred tem je opravila NPK za zeliščarko. »Kot apiterapevtki mi je pomembno, da imam v ponudbi čebelji dar. To je mešanica propolisa, cvetnega prahu, medu in matičnega mlečka. Uporablja se za krepitev organizma in dvig imunosti.« Poleg tega izdeluje propolisovo ter medeno-zeliščno mazilo, ki deluje protibolečinsko in za katerega je v lanskem letu na festivalu zelišč, zdravilnih rastlin in konoplje v Lendavi prejela zlato priznanje za inovativni izdelek.
»Zadnje čase na veljavi pridobiva tudi kremni med. Pri tem s posebnim postopkom obdelave, mešanjem, v medu razbiješ kristale, da postane kremne strukture. Otroci mu pravijo tudi bela Nutella,« opiše še enega od izdelkov. Lani je poskusno pripravila kremni med in mu dodala liofilizirane jagode, zato razmišlja, da bi ponudbo v prihodnje obogatila še s tem. Pri njih dobite tudi satje v medu. »To je prav tako ena zanimivost, ki jo malokdo pripravlja.« Ponujajo tudi izdelek, imenovan žvečko, znanje o njegovi pripravi pa je pridobila na izobraževanju za apiterapevtko. Žvečko so voščeni pokrovci, ki jih pridobimo pri odkrivanju medu pri točenju. V njih so poleg deviškega voska še propolis, cvetni prah in med, primerni pa so za odpravljanje težav v ustih, na primer za parodontozo. »Nismo toliko naravnani na prodajo medu, ampak bolj na stvari, ki jih lahko narediš kot apiterapevt.« Težijo h kvaliteti in ne toliko h kvantiteti, čebelji pridelki pri apiterapiji pa imajo po njenih besedah bistveno boljše učinke kot tisti, ki so industrijsko predelani.
Pripravlja prekmursko hišo
Slogan Medenih zgodb se glasi »Naše čebele ne brenčijo, pač pa gučijo«. Mojco Anzeljc je namreč začelo jeziti, da so ji vedno pravili, da ne govori prekmurskega narečja. V sklopu delavnic, na katerih je predajala znanje, je tako nastal njihov slogan. Po poklicu je kemijski tehnik, kar ji pomaga pri izdelavi čebeljih produktov. Izobrazila se je tudi za komercialistko in delala kot potnica na terenu za didaktične pripomočke, zato ne preseneča, da je izdelala posebno leseno škatlo, ki simbolizira sat, v njeni notranjosti pa so predstavljene različne faze in procesi, ki se dogajajo v panjih. Na delavnicah s pomočjo te škatle in pletenih članov čebelje družine na enostaven način razlaga zakonitosti čebelarjenja, razliko med čebelami in troti, poleg tega so ti pripomočki prilagojeni tudi za slepe in slabovidne ter osebe s posebnimi potrebami.
Pri Anzeljčevih prav tako ponujajo delavnice o medovitih rastlinah. Intenzivni način kmetovanja, sajenje monokultur, izginjanje cvetočih travnikov in neugodne vremenske razmere vplivajo na to, da imajo čebele zlasti poleti manj hrane. »Zaradi tega so čebele čedalje bolj ogrožene, s sajenjem in saditvijo medovitih rastlin pa jim lahko zagotovimo boljšo pašo in prispevamo k njihovi ohranitvi.«
Pripravila je tudi zloženke z informacijami o čebeljih pašah v različnih obdobjih. Vse to pa bo na ogled v medovitem vrtu, ki ga bodo letos povečali in po sklopih uredili. Za letošnji rojstni dan je prejela dodatne nakladne panje, ki jih bo pobarvala v belo in sivo barvo, zložila in sestavila prekmursko hišo. Panji bodo kriti s slamo, da bo podoba res avtohtona. Preureditve bo deležen tudi čebelnjak. Poleg dodatne postelje za apiterapijo bodo nad njo uredili opazovalno okno, skozi katerega bodo lahko obiskovalci med sproščanjem s panjskim zrakom opazovali, kako čebele iz panjev izletavajo in se vanj vračajo.
»Želimo biti čebelarstvo in apiterapija za družine, ni nam prioriteta komercialna usmerjenost. Tako gradimo tudi na podobi. Naš logo je nagajiva čebelica, maskoti pa čebela Vesna, ki prinaša pomlad, in trot Rajko, ki živi v čebeljem raju. Naša želja je, da k nam prihajajo družine, da z otroki, ki imajo težave z dihali, lahko v čebelnjaku, ko vdihujejo aerosol, sedita starša, da se tam poigrajo in sprostijo,« sklene Mojca Anzeljc.