vestnik

Pomurje je lani izstopalo po porastu nasilja v družini. Kje lahko poiščete pomoč?

Damjana Nemeš, 9. 12. 2021
Pixabay
Nasilje ni le osebni problem žrtve, ampak tudi družbe
Aktualno

Dvaindvajseto leto zapored smo nedavno zaznamovali mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ki je resen družbeni problem, na katerega se moramo vsi ustrezno odzivati vse leto. Ker je treba družbo vedno znova opominjati na ničelno toleranco do kakršne koli oblike nasilja, Center za socialno delo (CSD) Pomurje s Policijsko upravo (PU) Murska Sobota vsako leto organizira strokovni posvet, na katerem opozarjajo na problem nasilja nad ženskami, da bi bilo to čim učinkoviteje obravnavano.

Letos posveta zaradi epidemičnih razmer ni bilo, kljub temu so pristojni tudi s pomočjo medijev opozarjali, da nasilje ni le osebni problem žrtve, ampak tudi družbe. »Nasilje v družini se še vedno prepogosto razume kot zasebna, družinska sfera, pa vendar to ni, saj gre za skupni družbeni problem, ki vpliva na vsa področja življenja,« pove Sandra Fekonja, direktorica CSD Pomurje. V okolju je še vedno najbolj prepoznano fizično nasilje, vendar je to le del zlorabe, ki se dogaja žrtvi. Nasilje je namreč v zakonu o preprečevanju nasilja v družini opredeljeno kot vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katero koli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja in telesno kaznovanje otrok.

Lani prijavljenih 117 primerov nasilja v družini

Pomurje je lani izstopalo po porastu nasilja v družini, CSD Pomurje je ugotovil 20-odstotni porast števila primerov v primerjavi z letom 2019. »Sprejeti ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije in omejitve gibanja, ki smo jih bili deležni v zadnjem obdobju, so spreminjali naš vsakdan in se na žalost kažejo tudi v povečanju nasilja v družini. Socialna izolacija, prostorska utesnjenost, stres in negotovost v kriznih razmerah, pa tudi poslabšanje socialnega stanja posameznika ali družine, so dejavniki tveganja za nasilje v družini,« pojasni Fekonjeva.

sandra-fekonja, csd-murska-sobota
Nataša Juhnov
Sandra Fekonja, direktorica CSD Pomurje: "Sprejeti ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije ter omejitve gibanja, ki smo jih bili deležni v zadnjem obdobju, so spreminjali naš vsakdan in se na žalost kažejo tudi v povečanju nasilja v družini."

V letu 2019 je bilo v regiji prijavljenih 97 primerov nasilja v družini, v letu 2020 jih je bilo 117, do letošnjega 25. novembra pa 86.

Tudi v varni hiši Pomurja, ki ponuja žrtvam nasilja v družini pomoč v obliki nastanitve, so bili ves čas prve razglašene epidemije polno zasedeni. »Klicev v času epidemije zaradi nasilja v družini je zelo veliko, a le malo žensk se odloči za odhod od doma. Strokovne sodelavke to pripisujemo različnim razlogom, med drugim negotovosti, ki jo prinašajo trenutne razmere. Vendar večjih razlik v številu nastanitev v varni hiši letos v primerjavi s preteklimi leti ni zaznati,« pove Janja Legen, strokovna vodja varne hiše Pomurja. Lani so imeli neprekinjeno vključenih 28 različnih uporabnikov, od tega 15 uporabnic in 13 otrok, letos je bilo v hiši nastanjenih 30 različnih uporabnikov, od tega 18 žensk in 12 otrok. »Pri uporabnicah je zaznati veliko stisko in tesnobo zaradi vseh omejitev, zato je potrebnih več pogovorov, sprostitvenih aktivnosti, da gremo vsi skupaj lažje skozi epidemijo in ukrepe. Veliko časa še vedno posvečamo otrokom, ki zaradi šolanja na daljavo v času morebitnih karanten potrebujejo ogromno pomoči pri šolskem delu,« pove Legenova.

sandra-fekonja, csd
Marina Vrbnjak
Janja Legen, strokovna vodja varne hiša Pomurja, je povedala, da so imeli lani neprekinjeno vključenih 28 uporabnikov, od tega 15 uporabnic in 13 otrok, letos pa je bilo v hiši nastanjenih 30 uporabnikov, od tega 18 žensk in 12 otrok.

Največ je psihičnega nasilja

V CSD Pomurje največkrat obravnavajo primere psihičnega nasilja, ki se kaže kot zmerjanje, poniževanje, obtoževanje, sledi fizično nasilje, žrtve pa največkrat poiščejo pomoč, ko so že tako psihično uničene, da ne zmorejo več. »Pa tudi ko oziroma če se bojijo za svoje življenje ali življenje svojih otrok. Dejstvo pa je, da še vedno ne vemo, koliko je sivega polja, saj do nas pride le peščica tistih najhujših prijav. Ne vemo, koliko je še mater, deklet, prijateljic, sodelavk, ki se vsak dan vračajo k povzročitelju nasilja in o tem ne zmorejo spregovoriti ali poiskati pomoči,« je zaskrbljena direktorica CSD Pomurje. Žrtev velikokrat vztraja v nasilnem odnosu tudi zato, ker se nasilja ne zaveda, še posebej ko gre za psihično in ekonomsko nasilje, doda strokovna vodja varne hiše Pomurja. Žrtve ostajajo tudi zato, ker jih je strah izgube doma, zaradi finančne odvisnosti, prepričanja, da otroci potrebujejo očeta, zaradi strahu pred partnerjevim odzivom na odhod, pa tudi zaradi pričakovanj, prepričanj in pritiskov družbe do žensk, ki so povezani z njeno vlogo, odgovornostjo, zunanjostjo. »Potrebne je veliko moči, da žrtev zmore oditi od doma in vztrajati pri svoji odločitvi, zato na proces pomoči najbolj vpliva motiviranost uporabnice, pa tudi odzivi bližnjih,« pravi Legenova.

nasilje, nasilje-nad-ženskami, nasilje-v-družini
Pixabay
Nasilje ni le osebni problem žrtve, ampak tudi družbe

Kje poiskati pomoč?

Žrtve lahko nasilje prijavijo na kateri koli enoti CSD Pomurje, tako osebno kot po telefonu. V nujnih primerih, ki se zgodijo zunaj njihovega delovnega časa, se prek policije aktivira interventna služba CSD Pomurja, prijavo, ki je lahko anonimna, pa lahko žrtve oddajo tudi na policiji. Po pomoč se lahko obrnejo tudi na nevladne organizacije, varne hiše in materinske domove.

»Pomembno je, da se nasilje prijavi, saj se lahko le tako pristojne službe odzovemo in ponudimo žrtvi ustrezno zaščito in pomoč. Sicer bi pa morali vsi, ki slišijo ali vidijo, da je nekdo izpostavljen nasilnemu odnosu, podati prijavo. Pomembno je širiti informacijo, da imamo v Sloveniji zastavljen učinkovit sistem pomoči žrtvam nasilja,« poudari Sandra Fekonja. V ta namen je bila ustanovljena tudi medinstitucionalna skupina za preprečevanje nasilja Pomurje, v kateri so poleg socialnih delavk še predstavniki PU Murska Sobota in Zdravstvenega doma Murska Sobota. Skupina pripravlja preventivne delavnice v lokalnem okolju, tudi v vrtcih, šolah, domovih za starejše in zdravstvenih ustanovah. »Žrtev sama ne more preprečiti nasilja, niti se ne more sama pred njim učinkovito zaščititi, zato moramo vsi skupaj odločno ukrepati proti nasilju ter v okviru ponujenih institucij ponuditi ustrezno strokovno pomoč,« za konec pove Janja Legen.