vestnik

Natakarja ali kuharja išče vsak drugi gostinec – kaj bo jeseni, ne upajo niti pomisliti

Ines Baler, 22. 7. 2022
Vanesa Jaušovec
Gostinstvo
Aktualno

Približno vsak drugi gostinec išče natakarje in kuharje. Delodajalci na področju turizma in gostinstva se skorajda v celotni državi spoprijemajo s pomanjkanjem delovne sile. Izjema ni niti Pomurje.

Gostinci oglase, da zaposlujejo, objavljajo na profilih družbenih omrežij, z letaki na gostinskih in drugih objektih, prek zavoda za zaposlovanje, ampak le poredko imajo srečo z odzivom. S tako težavo se je ukvarjala tudi Tanja Dervarič, ki v Murski Soboti vodi okrepčevalnico Bistro Tanja. Nedavno so na novi lokaciji odprli še Caffe Joy.

gostinstvo, natakarica
Vanesa Jaušovec
Veliko gostinskih lokalov se tudi v Pomurju ubada s pomanjkanjem delavcev. Patricija Horvat je natakarica v Okrepčevalnici Tanja v Murski Soboti. Foto Vanesa Jaušovec


»Morebiten kader smo iskali sami, prek zavoda, na družbenih omrežjih, ampak interesa ni bilo. Pripravljeni smo bili zaposliti kogar koli z veseljem do dela, toda doslej smo našli le študente,« pravi Dervaričeva, ki meni, da je nezanimanje za gostinske poklice tudi posledica prepričanja, da v panogi vladajo slabe delovne razmere, čeprav so se te v zadnjem obdobju po njenih besedah izboljšale. »Plače niso tako slabe kot nekoč, tudi delovni čas in pogoji ne. Tisti, ki so zapustili panogo, pravijo, da so se za ta korak odločili zaradi preteklega stanja, a se danes ne vračajo. Pri mladih pa je problem v tem, da ne kažejo zanimanja za to delo.« Gostinka doda, da je še posebej težko dobiti zaposlene, če je delo povezano s prehrano, tudi zaradi veljavnega sistema HACCP.

gostinstvo, natakarica
Vanesa Jaušovec
Gostinstvo


Stanje je ponekod dodatno poslabšala epidemija. Tanja Dervarič pravi, da sami lokala v zadnjih dveh letih niso zapirali, saj so imeli možnost dostave in zaposleni niso bili na čakanju. V poletnem času jim bodo pri strežbi pomagali zaposleni prek študentske napotnice, a je to kljub vsemu premalo. Kaj bo jeseni, pa si ena najbolj prepoznavnih soboških gostink ne upa pomisliti.

Blaž Cvar
STA
Blaž Cvar


»Izgubili smo nekaj tisoč zaposlenih«

Na kadrovsko problematiko že dalj časa opozarja sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS). Predsednik Blaž Cvar, ki je nedavno postal tudi predsednik OZS, pravi, da je pomanjkanje kadrov najbolj izrazito v delovno intenzivnih panogah, o čemer pričajo tudi podatki Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), še bolj pa se je izrazilo po covidni krizi. »Zaradi dolgotrajnega zaprtja so bili obrati prisiljeni zapreti vrata za devet mesecev ali več, naši zaposleni pa so zaradi dolgotrajnega čakanja na delo, ko so prejemali zgolj 80 odstotkov plače, ta delovna mesta zapustili in se prezaposlili v manj negotove panoge. Izgubili smo nekaj tisoč zaposlenih, ki jih bo težko nadomestiti in povrniti na stara delovna mesta.«

terase, lokali, odprtje, kava, gostilne
Adriana Gašpar
Prek ZRSZ se po njegovih besedah išče okoli šest tisoč ljudi, prav toliko se jih išče še na druge načine.


Natančnih podatkov o tem, koliko gostincev se spopada s pomanjkanjem zaposlenih, v sekciji ne vodijo, lahko pa o tem sodijo iz neposrednega povpraševanja po delovni sili. Prek ZRSZ se po njegovih besedah išče okoli šest tisoč ljudi, prav toliko se jih išče še na druge načine. Če upoštevamo še povpraševanje po študentih za pomoč v gostinstvu, pridemo do številke 13 tisoč. Leta 2019, pred krizo, je bilo v celotni panogi redno zaposlenih 38 tisoč ljudi, navaja Cvar. Tako se po njegovem približnem izračunu s težavami ubada vsak četrti gostinec, ker pa nekateri potrebujejo več delavcev, bi lahko rekli, da kakšno pomoč pri delu potrebuje vsak drugi slovenski gostinec.

terase, lokali, odprtje, kava, gostilne
Adriana Gašpar
Zaradi dolgotrajnega zaprtja so v gostivstvu in turizmu izgubili kar nekaj tisoč zaposlenih.


Plače niso tako nizke kot nekoč

Blaž Cvar spomni, da je prejšnja vlada sklicala delovno skupino za kadrovsko problematiko, na novo vlado pa je sekcija poslala poziv za iskanje rešitev, a odgovora še ni. Urgentne rešitve bi bilo treba po njegovem mnenju najti vsaj začasno. Ena od teh bi bila lahko olajšava pri prispevkih. »Da bi se na račun nižje bruto plače povišale neto plače. Pri tem predlogu še nismo naleteli na pozitiven odziv. Delodajalci se sicer zavedajo, da če želijo dobro poslovati, morajo imeti kakovosten kader in zato se vsak po svoje trudi za najboljše delovne razmere. Je pa jasno, da obstajajo črne ovce, ki slabo skrbijo za zaposlene. Te zgodbe hitro prodrejo v javnost in s tem se zmanjšuje ugled panoge.«

Tudi on pritrjuje, da plače niso tako nizke kot nekoč, obenem so vedno bolj aktualne napitnine. Po sogovornikovih navedbah v večjih mestih za pomoč v gostinstvu ponujajo plačilo tudi od 10 do 15 evrov na uro.

So tisti, ki so med epidemijo priložnost za delo našli v drugih panogah, izgubljeni? »Nihče ne ve, kaj bo jeseni, čeprav smo vsi pozitivno naravnani in verjamemo, da zapiranja več ne bo. Negotovost še vedno traja in zato je na kratki rok težko verjetno, da se bodo ti ljudje vrnili,« odgovarja Cvar. Gostinci zato delovno silo iščejo tudi v tujini, a je bazen v nekdanjih jugoslovanskih republikah po besedah sogovornika precej izčrpan, tu pa so še dolgotrajni administrativni postopki pri zaposlovanju. Vsi deležniki bi morali po mnenju predsednika sekcije rešitve iskati s skupnimi močni, saj bo v nasprotnem primeru najbolj trpel državni proračun.

»Mi bomo vztrajali, da se začnejo urgentno iskati rešitve, da jih najdemo in udejanjimo,« je jasen predsednik OZS. S Slovensko turistično organizacijo bodo kmalu zagnali tudi nacionalno promocijo za povrnitev ugleda tem poklicem. Nagovarjali bodo mlade in njihove starše in morda koga nagovorili, da se vpiše v srednjo turistično in gostinsko šolo in da spozna, da so ti poklici pravzaprav lepi. »Kampanja bo dolgotrajna in kot je bil korak za korakom ugled izgubljen, tako ga bomo mi skušali povrniti.«

Kader iščejo tudi v tujini 

Tudi v murskosoboški območni službi ZRSZ opažajo, da se povečuje zaposljivost kuharjev in natakarjev, primanjkljaj pa je viden ne le zaradi prezaposlitev med epidemijo, ampak tudi zaradi manjšega vpisa v programe srednjih šol. »Na dolgi rok se bo to najverjetneje poznalo v večjem zaposlovanju tujcev, saj že sedaj pomanjkanje kvalificiranega kadra prenekaterega gostinca privede do iskanja kadra v tujini. Enako se dogaja tudi na kmetijskem področju, predvsem v luči sezonskih kmetijskih opravil,« pravi direktor območne službe. Ugotavljajo, da so omenjena dela dokaj nizko plačana in praviloma z neugodnim delovnim časom, zato je ljudi težko motivirati za zaposlitev.

gostinstvo, natakarica
Vanesa Jaušovec
Gostinstvo

Glede na to, da delovne sile primanjkuje tudi v drugih dejavnostih in je priložnosti za zaposlitev več, se iskalci zaposlitve raje odločijo za delovna mesta zunaj gostinstva, ugotavlja Kavčič. »V primerjavi z lanskim letom je bilo v obdobju od januarja do maja letos objavljenih za 26,7 odstotka več prostih delovnih mest. Na področju urada za delo Murska Sobota je bilo to povečanje za kar 39,6 odstotka,« ponudbo ponazori s konkretnimi številkami. Za delodajalce v gostinstvu so pri zaposlovanju bolj kot izobrazba pomembne izkušnje, pripravljenost za delo in interes za pridobitev novih znanj.

892517be19b52337ff736e8f8eb77250
Osebni Arhiv
Aleksander Kavčič.


Iz območne službe so sporočili še podatke o sporočenih prostih delovnih mestih za poklice s področja gostinstva v prvem polletju v zadnjih petih letih. Pri tem velja omeniti, da od leta 2013 prijava prostega delovnega mesta pri ZRSZ ni nujna, zato zavod nima več vseh podatkov o prostih delovnih mestih.

V prvi polovici letošnjega leta je bilo sporočenih prostih delovnih mest za poklice v gostinstvu 363, lani 276, leta 2020 297, pred štirimi leti 305 in pred petimi leti 283. Vsa leta so bili najbolj iskani natakarji, pogosto iskani pa tudi kuharji in kuharski pomočniki.

»Izpostaviti velja tudi podatek o vseh prebivalcih na območju Prlekije in Prekmurja, ki kaže, da nas tu živi nekaj manj kot 115 tisoč in od tega je 34 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Za celotno Slovenijo je ta odstotek 42,5, torej več delovno aktivnih, kar pomeni, da je starostna struktura prebivalstva na našem območju bistveno višja,« pove Kavčič in odkrito napove, da bo to v prihodnje pomenilo velike izzive pri zaposlovanju.

Vanesa Jaušovec
Gostinstvo