Pa pojdimo po vrsti. Če drži trditev znanstvenikov, je naš planet star 4,57 milijarde let. Ves ta čas drvi naše osončje skupaj z vesoljem skozi prostor s hitrostjo 600 km/s, zemlja pa se ves ta čas vztrajno ohlaja. Do zemljine sredice je 6300 km in do tja se zemlja na vsakih 33 metrov globine segreje za eno stopinjo Celzija, na vsak kilometer pa se ukrivi za 12 cm. V vsem tem času so bile ustvarjene možnosti, da se ob milijonih vrst rastlin in živali oblikuje tudi njegova velikost Homo sapiene sapiens ali človek, iz katerega se je razvil t. i. pameten človek ali homo sapiens. Evolucija mu je ob pokončni hoji dala tudi primat v razmišljanju in tako si je človek začel podrejati planet. A kot kaže, je uma še vedno premalo, da bi se zavedal, da je tudi on zgolj bežni popotnik skozi čas in da se tudi njegov čas izteka. Ja, ironija je, da se modri planet, kljub temu da se zaradi naših posegov močno pregreva, v bistvu ohlaja. Z vsakim dnevom se zemlji bliža konec, ki sicer ni na vidiku, a vemo, da bo prišel čas, ko jo bo posrkalo sonce. Že zdavnaj prej ne bo ne rasti ne živali. In do takrat bo človek lomastil po planetu, iztrebljal vrste, se dokazoval, moril na sto načinov, iz zlobe zastrupljal zrak in vodo, goljufal, kjer bo mogoče, šel v vesolje, a ne bo ugotovil, kako je krhek in nepomemben. Tu se postavlja vprašanje, kaj sta človeku prinesli evolucija in prevlada v pameti. Kdo mu je sploh dal pravico biti gospodar vesolja? Kdo mu je dal pravico iztrebljati živali in rastline? Ob takem obnašanju se vedno sprašujem, koliko bo človek prispeval k hitrejšemu izumrtju življenja na zemlji. Le malokdo se zaveda, da bi z današnjim jedrskim orožjem lahko 17-krat uničili ves živelj na zemlji. In potem ne bi bilo treba čakati ohladitve zemlje, niti iskati tistega, ki bo zadnji predstavnik človekove vrste. Nerazumljivo je, da v današnjem času pridemo na 550 milijonov km oddaljen asteroid, ne vemo pa poskrbeti za svoj jutri, neverjetno je, da pošljemo Voyager že leta 1977 v medzvezdni prostor, ne zavedamo pa se, da nam je sojen samo ta planet. Še več, ti, ki naredijo svetu največ škode, se v daljavi že pojavljajo kot rešitelji. Dvomim, da še vedno brez fige v žepu. A nam je potem pamet sploh v korist ali škodo?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V nedeljo v Fazaneriji ženski derbi
Pomurske nogometašinje se bodo pomerile z Ljubljančankami.
Pa se vrnimo še enkrat k dejstvu, da se zemlja ohlaja in da ima tudi modri planet svoj konec. To pomeni, da bo zemlja počasi izgubljala svoj živelj. Vse bo šlo zelo počasi, a prišel bo čas, ko na zemlji življenje ne bo več mogoče. Če bo šlo vse po zakonitostih, se bo vztrajno zniževalo število ljudi na planetu. Zniževalo se bo do te mere, da enkrat pride do konca. Ja, do trenutka, ko bo na zemlji zadnji človek. Temu se ne da ubežati. In na tem koncu se začnejo moja razmišljanja. Kako bo ta zanamec dočakal svoj konec? Kakšni bodo sploh takrat ljudje? Le kaj se bo do takrat dogajalo? Nekaj pa zagotovo vem. Takrat ne bo važna moda, novi telefon ali znamka avtomobila. Takrat se ne bo govorilo, koliko je na računu in kako pomemben si. Ne bo borz in ne bodo se delile dividende. Vladali bodo tišina, samota in strah. Ja, ne bo mu lahko. Kako nepredstavljivo za nas v tem času.
***null***