Gre za izbor del trinajstih umetnikov iz stalne zbirke soboške Galerije, kustos razstave pa je umetnostni zgodovinar in direktor Galerije Robert Inhof. Z razstavo želijo prikazati, kako se v delih umetnikov, ki prihajajo iz Prekmurja, izražajo osamljenost, tesnoba in melanholija, hkrati pa opozoriti na bogato, izvirno in vrhunsko likovno ustvarjanje v Prekmurju ter pokazati, da kakovost slikanja in umetniški izraz njihovih del nista lokalnega, temveč univerzalnega pomena.
V vsej raznolikosti avtorjev in njihovih del je kustos za to razstavo našel skupni tematski in nezgrešljivi imenovalec. »Tema razstave je osamljenost, tesnoba in melanholija kot tisti skupni imenovalec, ki se v zadnjih petdesetih letih izčrpno izraža pri različnih 'prekmurskih' umetnikih.« Naravnost nemogoče je, pravi, da bi kdo ob ogledu izbranih del doživel in razbral občutke brezbrižnosti, razigranosti ali entuziazma. Zato pa lahko občutke ob teh slikah označimo z besedami: depresivno, morbidno, težko, zamorjeno in mračno.
»S problematiko in tematizacijo horizonta, praznine in melanholije sem skušal razložiti, kaj ti pojmi pomenijo in kako se kažejo v delih predstavljenih umetnikov. Prav tako sem skušal pokazati, da 'prekmurska' likovna umetnost ne vsebuje popolnoma drugačnega izraza, torej takega izraza, kakršnega bi lahko zaznali le tukaj in nikjer drugje,« pravi Inhof. Doda, da je likovni jezik, s katerim se izražajo, izviren in geografsko nezamejen, v njem ni moč najti kakšnih lokalizmov. »Če bi iskali eksotičen izraz v 'prekmurski' umetnosti, ga ne bi našli. Prekmurski umetniki nimajo nečesa, kar bi jih pomensko razlikovalo od drugih slikarjev. Tudi govorjeni jezik v tej pokrajini je nekaj drugega kot slikarski. Ne slikajo v svojem narečju, ampak v univerzalnem likovnem jeziku, razumljivem vsem, ki izhajajo iz podobnega kulturnega prostora,« še razloži Inhof.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Mura z Rogaško za finale pokalnega tekmovanja. Vložek je izjemen
Mura z ekipo iz zdraviliškega mesta v tej sezoni še ni izgubila.
Pomen prekmurskih specifik
Pridevnik »prekmurski« je zapisal v narekovajih, ker z njim označuje zgolj izvor ali kraj delovanja obravnavanih umetnikov, ne pa kakih posebnih slogovnih in pomenskih prekmurskih specifik, ki bi jih predstavljena dela – mogoče tudi nostalgično – vsebovala ali nanje namigovala.
Razstava ni pregledna, ampak tematska. Moment horizonta ter tema izključenosti, melanholije in tesnobnosti še zdaleč nista edini in izključujoči skupni imenovalec za presojanje kakovosti in izvirnosti izbranih umetniških del. Jih je še veliko več, vendar je razstava omejena tudi s prostorskimi možnostmi galerije. Ob tem kustos poudarja, da so v Prekmurju delovali in še delujejo različni umetniki, ki so prav tako dosegli prepoznavnost in izjemno visoko stopnjo umetniškega izraza, hkrati pa so pripomogli k likovni artikulaciji Prekmurja.
»Z razstavo želimo pokazati, da Prekmurje tudi na področju likovne umetnosti ni osamljen brod, ki brezciljno plove po zakotnih močvirjih anonimnosti in lastnega malodušja. Da Prekmurje ni območje, kjer bi bilo vse povsem drugače, dolgočasneje in bolj zaostalo, kot je v preostalem delu Slovenije,« ob tem meni Inhof in doda, da kakovost slikanja in umetniški izraz nista nekaj lokalnega, temveč sta univerzalna. Umetniška dela, ki izražajo osamljenost, tesnobo in melanholijo, namreč najdemo povsod po svetu.
Razstavo, ki je posvečena stoti obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, si lahko ogledate do 23. januarja. Sredi oktobra pa bo izšla še obsežna monografija Roberta Inhofa, ki se navezuje na to razstavo in umetnike.