vestnik

Ne le pričakovanja, tudi veliko konkretnih predlogov

A. B., 31. 5. 2018
Nataša Juhnov
Branko Recek
Aktualno

Anketo o tem, kateri ukrepi smo za potrebe Vestnikove priloge Parlamentarne volitve nujni za (še) boljše delovanje njihovih področij, smo opravili tudi med predstavniki gospodarstva, kmetijstva, kulture in športa.

Katere ukrepe od nove vlade in parlamenta pričakujejo in potrebujejo športniki, kulturniki, kmetje in gospodarstveniki?


Za večje razumevanje športa
Branko Recek, vodja regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije za Pomurje
Vsi pomurski poslanci, ki bodo izvoljeni v parlament, bi se morali zavzemati za čim boljši in s tem večji razvoj regije v vseh segmentih družbe. Predvsem pa naj temeljito razmišljajo, kako državo na čimbolj prijazen in enostaven način približati državljanu. Od nove vlade pričakujem večje razumevanje športa, tu mislim, da se z športom ne enačijo samo ob vrhunskih rezultatih, temveč ga nenehno smatrajo kot javno dobro. Vlada naj zagovarja uvedbo davčnih olajšav za športna društva in posledično za vsa društva, ki delujejo v javnem interesu. Nujno je z davčnim olajšavami spodbujati gospodarske družbe za vlaganje v šport. Še enkrat je treba prevetriti novi zakon o športu, ki je civilni športni sferi odvzel kar nekaj pristojnosti, prav tako je pomembna rekonstrukcija zakona o društvih, ki je temeljni akt za vse delujoča društva. Z raznimi stimulacijskimi ukrepi je treba vzpodbujati prostovoljstvo v društvih. Takoj je treba poenostaviti, v luči manj administracije, prijavo raznih športnih prireditev. Pričakujem pa tudi boljše financiranje, govorim o višjih zneskih za šport, iz sredstev Fundacije za šport in seveda pristojnega ministrstva.

3af38de88759fbc1fd945b3689b0a0ec
Tomaz Crnej
Matjaž Farič

Nujna razprava o novem kulturnem modelu
Matjaž Farič, plesalec koreograf in režiser: "Še preden bodo novoizvoljeni predstavniki ljudstva govorili o višini sredstev, namenjenih za kulturo, bi bila nujna razprava o novem kulturnem modelu. Treba se je lotiti učinkovitosti ministrstva za kulturo, prevetriti strukturo proračuna za kulturo, okrepiti medsektorsko sodelovanje, nasloviti vprašanja decentralizacije, tako v geografskem kot v organizacijskem smislu - razmerja med javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami, ter zagotoviti, da tudi lokalne skupnosti začnejo izvajati zakonsko določene naloge, ki jih predpisuje država.
Spremeniti je treba razumevanje, da je kulturni sektor samo proračunski porabnik, in zato je nujno uveljavljati razvojne možnosti, ki jih omogoča kultura. Ta deluje predvsem z vsebino in brez razmisleka o umetnosti, estetski raznolikosti, o smiselnem razmerju med kvantiteto in kvaliteto, mednarodni vpetosti in prodornosti bomo capljali na mestu.
Dvig proračuna za kulturo je nujen, še bolj pa je nujno določiti prioritete in politike, ki omogočajo smiselnost in učinkovitost tega proračuna. Da bi to dosegli, moramo jasno ločiti med stroko in lobističnimi, parcialnimi interesi.
Od nove vlade, ministra in poslancev pričakujem, da bodo sposobni to razumeti in da področje kulture ne bo zgolj strankarski fevd."


Potrebujemo konsenz o razvoju kmetijstva
Franc Küčan, predsednik območnega odbora Kmetijsko-gozdarske zbornice Murska Sobota: »Če povem poenostavljeno, z mojega osebnega vidika, nič. Pa ni tako, po moji oceni moramo priti do konsenza, v kateri smeri razvijati kmetijstvo. To pomeni optimalno izkoriščanje naravnih danosti za doseganje popolne samooskrbe s hrano in s tem povezanih razmer za kmetovanje. Najbolj enostavno bi bilo, da naštevam potrebne spremembe, toda izzvenelo bi preveč demagoško. Zato smo se v območnem odboru odločili, da skupaj s strokovnimi službami in drugimi akterji v pomurskem kmetijstvu – predvsem z zadrugami – pripravimo strategijo razvoja zasebnega kmetijstva v Pomurju. Ta mora vsebovati jasne razvojne usmeritve na eni strani in možnosti, da te cilje dosežemo, na drugi. To se mi zdi izredno pomembno za generacijo, ki prihaja za nami. Ti mladi ljudje morajo vedeti, v katero smer se lahko razvijajo in kakšni so pogoji za njihov razvoj. Mladi kmet mora vedeti, kaj mu je na voljo in s čim se bo ukvarjal na tem ali onem koncu Pomurja. S tem dokumentom bi lahko na državni ravni argumentirano zagovarjali pomen regije in moč regije v slovenski prehranski bilanci. Dokument je lahko osnova, da se kmetijska politika prilagodi potrebam regije, hkrati pa je izhodišče, da država izvede ukrepe, ki bodo omogočili širitev in razvoj kmetij. Tu ne mislim toliko na finance, ampak druge ukrepe, na primer zemljiško politiko, eden od pogojev za oživljanje kmetijstva npr. na degradiranem Goričkem je možnost rentnega odkupa kmetijskih zemljišč. S tem bi ob spodbujanju razvoja mladih kmetij prišli do vira sredstev za socialne transferje, ki so zdaj breme občin.«


Minimalna plača po branži, ne za vse enaka
Janez Tišler, samostojni podjetnik (Niros): »Upam, da bo prihodnja vlada uvedla kar nekaj potrebnih sprememb. Prva stvar je minimalna plača, ki je danes za vse enaka, kar pa ni prav. Potrebujemo branžno pogodbo, ki bi določala minimalno plačo po branži. Podjetniki bi morali obvezno zagotoviti te plače, s tem bi bilo tudi manj dela na črno. Plačilo za delo bi moralo biti razbremenjeno plačila za malico, časa za malico in prevoznih stroškov. Delodajalci bi torej izplačevali zgolj plačo, ki pa bi bila seveda delu primerna. S tem bi delavec na koncu dobil več, prav tako bi se več denarja steklo v pokojninsko blagajno. Zmanjšati je treba tudi prispevke, ki se izplačujejo na podlagi plače, naj se torej poviša neto plača. Prav tako ne bi smelo biti plačila dohodnine za 13. in 14. plačo, delavec naj troši zasluženi denar, država pa bo tako izpad nadomestila prek davka na dodano vrednost, ki bi moral biti obračunan po plačanih računih, ne pa po izstavljenih fakturah. Ta krog potrošnje moramo sprostiti. Vlada bi morala vzpostaviti sklad odpravnin, ki ga prav tako poznajo v Avstriji, kjer imam tudi sam podjetje, z njim bi delavcem, ki izgubijo službo, olajšali obdobje, v katerem iščejo novo službo."