Zbornik, ki ga je financiralo ministrstvo za zdravje (MZ), se loteva problematike zdravja Romov, hkrati prikazuje ukrepe in aktivnosti, namenjene Romom na področju javnega zdravja, ter prikazuje delo NIJZ z romsko skupnostjo v Sloveniji med letoma 2016 in 2018. »Podatki iz raziskave, opravljene na NIJZ v letih 2017 in 2018 o javnozdravstvenih pristopih in dostopnosti zdravstvenega varstva na področju romske skupnosti, so nas pretresli. Kot smo lahko ugotovili iz različnih dostopnih podatkov in polstrukturiranih intervjujev, Romi v Sloveniji umirajo prej kot večina prebivalstva, veliko bolj so tudi bolni, vzrok za to pa so socialne determinante zdravja, kot so revščina, slabše bivalne razmere, dolgotrajna brezposelnost, neizobraženost. Vse to je začarani krog, iz katerega se je težko izvleči,« pove Zdenka Verban Buzeti, profesorica zdravstvene vzgoje, zaposlena v območni enoti NIJZ Murska Sobota, ki je tudi soavtorica zbornika.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Jubilej Tončke Matuš zaznamovali s sveto mašo
Člani župnijske Karitas Markovci in Gornji Petrovci so pred dnevi z lepo gesto osrečili eno od svojih članic.
Kot je razvidno iz podatkov omenjene raziskave, je povprečna življenjska doba Romov pri moških 48 let, pri ženskah pa 63 let, kar je v povprečju skoraj za 20 let manj v primerjavi z večinskim delom prebivalstva Slovenije. Tudi analiza umrljivosti je pokazala velike razlike, predvsem pri dojenčkih do 1. leta in pri otrocih od 1. do 4. leta, pri Romih je namreč sedemkrat večja. Višja je tudi stopnja bolnišničnih obravnav Romov, po raziskavi je obolevnost kar dvakrat večja kot pri večinskem prebivalstvu, najvišja stopnja hospitalizacij pa je zaradi bolezni dihal, infekcijskih in parazitarnih bolezni, bolezni obtočil, prebavil, sečil ter spolovil.
Da je zdravstveno stanje Romov v Sloveniji slabo, se strinja tudi predsednik ZRS Jožek Horvat Muc. »Položaj romske skupnosti na področju zdravja je slabši zaradi specifičnega načina življenja, prehranjevanja, genskih ali drugih značilnosti, tudi bivanjskih razmer, na vse to pa seveda vplivajo tudi druge okoliščine, kot so zloraba alkohola, kajenje, nezdrava prehrana, po drugi strani pa tudi neozaveščenost in neinformiranost tako romske skupnosti o zdravstvu na splošno kot tudi zdravstvenega osebja in institucij, ki velikokrat romskega prebivalstva ne sprejemajo tako, kot bi morali.« Na slabše zdravstveno stanje Romov v Sloveniji ima velik vpliv tudi pri marsikom slab ekonomski položaj, tudi zato po besedah Horvata veliko posameznikov ne pride do posameznih zdravstvenih storitev. »Seveda je treba poudariti, da je stanje v romskih skupnostih v Sloveniji različno, v jugovzhodnem delu Slovenije veliko Romov nima dostopa do vode, elektrike in infrastrukture,« pove Horvat in doda, da sta zdravstveno stanje in zdravstveni sistem v Sloveniji kljub vsemu veliko boljša kot v nekaterih drugih evropskih državah.
Popotnica za nadaljnje delo z Romi
Kot že omenjeno, so velik problem romska naselja, v katerih ni čiste in pitne vode, zaradi česar so tudi higienski standardi zelo nizki. »Slika zdravstvenega stanja romskih skupnosti v Sloveniji res ni dobra. Čeprav se izvajajo različni programi, med drugim imamo tudi nacionalni program ukrepov za Rome Vlade Republike Slovenije, so še vedno stvari, ki bi jih bilo treba nujno urediti s tremi pomembnimi učinki. Prvo je ozaveščanje in izobraževanje Romov na področju zdravstva, pa tudi zdravstvenega osebja, drugo je dostop zdravstvenih ustanov do Romov v njihovih naseljih z različnimi storitvami, kot so cepljenje otrok in pogovori o duševnem stanju, kot tretje pa bi se morala zagotoviti dopolnilna zdravstvena zavarovanja, saj jih mnogo Romov nima,« je razložil predsednik ZRS. Tudi v izdanem zborniku so zapisana priporočila za izboljšanje zdravstvenega stanja Romov v prihodnjih letih z različnimi ukrepi, eno izmed priporočil je tudi to, da se Romi aktivno vključijo v načrtovanje ukrepov že na začetku procesa, na kar v že več kot tridesetih letih romskega aktivizma vseskozi opozarja Horvat.
Zbornik je dobrodošel tudi za ljudi, ki se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo z Romi. »Zbornik bi morali prebrati tudi vsi v romski skupnosti, saj bi tako dobili marsikatero informacijo. Tako bi pripadniki romske skupnosti tudi bolje razumeli zdravstvene institucije, bolj bi bili tudi ozaveščeni o tem, kako pristopiti do določenih stvari in se o njih pogovarjati,« meni sogovornik. Ker je zbornik pozitivno naravnan in prinaša nove informacije, je predlog NIJZ, da bi se podobne raziskave opravljale tudi v prihodnje, pravi Verban Buzetijeva, s čimer se strinja tudi Horvat in dodaja, da je to dobra popotnica za nadaljnje delo z romsko skupnostjo.
Priporočila za izboljšanje zdravja Romov
- zagotovitev osnovnih bivalnih razmer v romskih naseljih, kot so pitna voda, kanalizacija, elektrika ter osnovni higienski standardi
- povečanje vključenosti romskih otrok v predšolske vzgojno-izobraževalne ustanove
- dokončanje osnovnošolskega izobraževanja za vse romske otroke
- povečanje zaposlenosti Romov v javnem sektorju na področjih, ki neposredno vplivajo na življenje romske skupnosti
- dvig zdravstvene pismenosti
- preventivne zdravstvene storitve v romskih naseljih