Nedavno neurje s točo je prizadelo enajst naselij v občinah Cankova, Rogašovci in Tišina. »Epicenter« dogajanja je bil, kot nam je povedal direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda v Murski Soboti Franc Režonja, v Gerlincih, Gornjih Črncih, Korovcih, Cankovi in Skakovcih. V drugem, pogojno rečeno, manj prizadetem krogu so naselja Fikšinci, Večeslavci, Rogašovci, Gederovci in Cankova.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: Tokrat velik spodrsljaj Beltinčanov, ki so izgubili s Krko
Beltinčani, ki so v prejšnjem krogu izkoristili spodrsljaje svojih konkurentov, so si v 26. krogu druge lige tokrat sami privoščili zares velikega na domačem igrišču in zapravili priložnost, da se vsaj začasno zavihtijo na prvo mesto. Z 0 : 1 so izgubili s Krko, ki se bori za obstanek, in ki ni zmagala na prejšnjih šestih zaporednih tekmah.
Toča z neurjem je prizadela okrog 800 hektarjev kmetijskih površin. V omenjenih petih naseljih, kjer je bila toča najmočnejša, se škoda na vseh posevkih od 60 do 90 odstotna, v drugem manj prizadetem pasu pa 60 odstotna. Franc Režonja je povedal, da so tokrat prizadeta vsa ozimna žita in oljna ogrščica. Uničene so buče in velik del koruze. Podobna je tudi škoda na trajnih nasadih – sadovnjakih in vinogradih. Poudaril je, da gre za območje, kjer sta tako sadjarstvo kot vinogradništvo pomemben del kmetijske dejavnosti. V robnem pasu – na preostalih 400 hektarjih, pa je ocenjena škoda 60-odstotna.
Ob tem ne kaže prezreti škode na travinju. Tu sicer ni mogoče govoriti o uničenju pridelka. Zaradi močnih padavin in vode je travinje umazano – blatno in je neprimerno za spravilo. Kmetje tako morajo čakati na naslednje padavine, da dež izpere blato s travinja. S spravilom blatne trave so živinorejci izpostavljeni dodatnemu tveganju, saj je tako seno pogost povzročitelj kužnih bolezni npr. metljavosti pri govedu. Problem je tudi, da je travinje že v fazi zrelosti in s prestavljanjem košnje na poznejši čas izgublja hranilno vrednost.
Čeprav je lokalno gledano škoda velika in izpad prihodka na kmetiji več kot polovičen, se prizadeti kmetje lahko zanesejo le na pomoč občin in izplačilo škode, če so imeli pridelke zavarovane. Franc Režonja je povedal, da žal niso izpolnjeni kriteriji, po katerih bi se lokalno neurje štelo za naravno katastrofo in bi kmetje lahko računali na državno pomoč.
