Medičarstvo je resda prevzel njen sin, a je Jožica Celec, ki pri organizaciji pohoda sodeluje od začetka, še vedno ena glavnih figur pohoda, ji pa – kot poudarja Jožica – pomaga vsa družina.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Imenovanje predsednika okrožnega sodišča: Danes še enkrat o usodi Branka Palatina
Vrhovni sodniki tudi drugič razveljavili odločitev sodnega sveta.
Jožica Celec: "Pred petnajstimi leti smo začeli kot projekt Razvojne agencije Sinergija za združevanje turističnih ponudnikov tega dela Goričkega in smo bili tak mikro turistični grozd. Vanj smo se povezali naše medičarstvo, Časarjev muzejski mlin v Berkovcih, čebelar Kozic in gostinec Ratnik, ki je deloval v vinogradniškem centru. Zdaj ogromno – popolnoma prostovoljno seveda – naredijo domači gasilci, sirarna se nam je priključila pred leti, pa brez Rudija (Svetca, op. p.) seveda ne gre.«
Poleg organizatorjev se je vsa ta leta nekoliko spreminjala tudi trasa, tako so recimo včasih prehodili dobrih deset, zdaj pa celo trinajst kilometrov. »Letos smo šli tretjič po isti poti, a že razmišljam, da bomo drugo leto – če bomo seveda vztrajali pri organizaciji – šli spet drugod. Samo zato, da nam ne postane dolgčas (smeh).«
Dolgčas pa je seveda daleč od tega, kot bi omenjeni pohod po Sladki poti – katero koli leto – opisali. Kar po svoje potrjuje tudi število pohodnikov; v povprečju jih je okoli 200, lani jih je bilo malo manj, letos pa kar 250.
