Delci, ki se pri uporabi pirotehničnih sredstev sprostijo v zunanji zrak, so zelo majhni, piše na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Zaradi svoje majhnosti imajo drugačne lastnosti in drugače vplivajo na zdravje kot delci enake kemijske sestave večjih dimenzij. Z vdihavanjem ultra-fini delci prodrejo globoko v pljuča in skozi sluznico pljuč prehajajo v krvni obtok. S krvjo se nato raznesejo po telesu in dosežejo vsa tkiva ter lahko vstopijo v celice. Našli so jih v vranici, jetrih in v bezgavkah, pa tudi v možganih. V celicah lahko povzročajo vnetja in različne poškodbe celičnih struktur.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Imenovanje predsednika okrožnega sodišča: Danes še enkrat o usodi Branka Palatina
Vrhovni sodniki tudi drugič razveljavili odločitev sodnega sveta.
Za doseganje različnih efektov in barv pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki običajno vsebujejo fosfor, kalij, kalcij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, barij, natrij in molibden, navaja NIJZ. Pri eksploziji se iz pirotehničnega izdelka kemikalije silovito sprostijo v zunanji zrak v obliki plinastih reakcijskih produktov in zelo majhnih trdnih delcev, ki jim pravimo ultra-fini delci ali nanodelci.
Ultra-fini delci nastanejo pri reakciji s kisikom oziroma pri reakciji med posameznimi deli eksploziva. Zaradi njihove velikosti lahko dolgo, tudi več tednov po nastanku, lebdijo v ozračju, dokler jih v zemljo in vodotoke ne spere dež. Vidimo jih le, če se na njih kondenzira vlaga - nastane megla, ki je najbolj vidna nekaj minut po začetku ognjemeta.
Na NIJZ so navedli še podatek, da so pri uporabi iskric izmerili skoraj sedemkrat večjo koncentracijo ultra-finih delcev v zunanjem zraku kot ob petminutnem ognjemetu ob praznovanju 20-letnice samostojnosti Slovenije.