vestnik

Nova LDS: V Pomurju liberalci še vedno močni

Timotej Milanov, 2. 8. 2019
Robert Balen
Predsednik vlade Marjan Šarec.
Aktualno

Zamisel o morebitnem združevanju strank načeloma sprejemajo z naklonjenostjo, a dlje od pobude predsednika vlade za zdaj niso prišli.

Lista Marjana Šarca (LMŠ), Stranka modernega centra (SMC) in Stranka Alenke Bratušek (SAB) so trenutno članice Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), v katerem se združujejo evropske politične stranke liberalnih nazorov. Potem ko se omenjenim strankam pred letošnjimi evropskimi volitvami ni uspelo dogovoriti za skupen nastop, je v začetku junija ob prvi obletnici lanskoletnih državnozborskih volitev predsednik vlade Marjan Šarec na družbenem omrežju zapisal, da bo povezovanje strank iz družine ALDE nujno, če nočejo prevelike razdrobljenosti glasov na naslednjih državnozborskih volitvah. »Verjamem, da je to možno doseči, a z zavedanjem, da ne želimo pokroviteljstva, temveč sodelovanje na realnih predpostavkah,« je poudaril.
V Pomurju je bila nekdanja Liberalna demokracija Slovenije (LDS) dolgo prva izbira volivcev. Nekdanji pomurski poslanec te stranke Mitja Slavinec ocenjuje, da bi bila omenjena združitev prava pot. »Zagotovo je dobrodošlo, da se več manjših strank poveže v večjo, saj s tem pridobijo veliko sinergijskih učinkov,« pravi Slavinec, ki je kasneje vstopil v SMC in bil v prejšnjem mandatu tudi predstavnik stranke v soboškem mestnem svetu. Na vprašanje, ali bi bila po njegovem mnenju taka stranka v regiji vodilna politična sila, Slavinec odgovarja pritrdilno: »Prepričan sem, da bi bila taka stranka v Pomurju spet zmagovita. Pomurje je namreč že tradicionalno zelo liberalno usmerjeno, to se je potrdilo tudi na nekaj zadnjih volitvah, predvsem z uspehom različnih liberalnih strank, ki so v nekem trenutku največ obetale.«


Če bi sešteli glasove teh treh strank v petih pomurskih volilnih okrajih na zadnjih državnozborskih volitvah in predpostavili, da bi vsi ti glasovi šli novi, združeni stranki, bi ta v regiji dobila v povprečju 22,5 odstotka glasov volivcev. S čimer bi bila še vedno za SDS, ki je v pomurskih okrajih v povprečju dobila 25 odstotkov glasov, bila pa bi pred Socialnimi demokrati, ki so v Pomurju v povprečju dobili 13,7 odstotka glasov.
Predsednica soboškega odbora SMC Ksenija Flegar pojasnjuje, da kljub pobudi predsednika vlade oziroma LMŠ doslej še niso imeli konkretnih pogovorov v tej smeri. »Osebno menim, da bi bila to prava pot glede na razmeroma velik bazen potencialnih liberalnih volivcev v Sloveniji, vključno s Pomurjem. Že zaradi tega, da se glasovi ne bi drobili. Moč stranke in njen vpliv bi bili večji, kar je potrebno za premike na različnih področjih, ki jih je možno doseči samo s spremembo zakonodaje. SMC se je vedno zavzemala za povezovanje, kar se je kazalo že na volitvah v evropski parlament, a smo takrat videli, da je to težko, saj bi na koncu vseeno vsak rad imel svoj vrtiček.« Flegarjeva še poudarja, da je danes v regiji SMC s 150 člani in 26 predstavniki v občinskih svetih pomurskih občin najmočneje zastopana med omenjenimi strankami.


Če bi sešteli glasove teh treh strank v petih pomurskih volilnih okrajih na zadnjih državnozborskih volitvah in predpostavili, da bi vsi ti glasovi šli novi, združeni stranki, bi ta v regiji dobila v povprečju 22,5 odstotka glasov volivcev. S čimer bi bila še vedno za SDS, ki je v pomurskih okrajih v povprečju dobila 25 odstotkov glasov, bila pa bi pred Socialnimi demokrati, ki so v Pomurju v povprečju dobili 13,7 odstotka glasov.

LMŠ je aprila v Murski Soboti ustanovila prvega od treh lokalnih odborov stranke v državi. Njegov predsednik Jure Lang pravi, da je soboški odbor odskočna deska za vzpostavitev strankarskih odborov v preostalih pomurskih krajih in da se že širijo. »Na lokalni ravni podpiramo sodelovanje, ampak zadeve, povezane z morebitnim združevanjem strank, prepuščamo strankarskim organom na državni ravni,« pove Lang in dodaja, da so v Pomurju v prijateljskih odnosih tudi z nekaterimi neodvisnimi listami občanov iz različnih občin, v katerih gojijo podobna prepričanja kot v LMŠ.
Po nekaterih navedbah naj bi se pobudi pridružila tudi Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), ki je članica Evropske demokratske stranke (EDP). Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pravi, da je težko sklepati, kako uspešna bi bila združena stranka na volitvah. »Na volilni rezultat vpliva več dejavnikov, ni zadosti, če se stranke samo združijo.« Jurša pravi, da so enkrat v stranki o tem že razpravljali in pustili odprta vrata za nadaljnje pogovore, a da morajo najprej konsolidirati lastno stranko. »Mislim, da do tovrstne združitve ne bo prišlo z danes na jutri, če bo sploh prišlo.« DeSUS ima po njegovem mnenju še vedno stabilen bazen volivcev, več o nadaljnjih usmeritvah stranke pa bo jasno po kongresu stranke januarja naslednje leto.
Nataša Juhnov
Mitja Slavinec meni, da bi bila združena liberalna stranka spet vodilna politična sila v Pomurju.