Zaradi zaprtja šol mnogi ostali brez malice
V Sloveniji imamo v vzgojnih in izobraževalnih ustanovah dobro organizirano in subvencionirano prehrano, pri čemer se veliko pozornosti nameni temu, da so obroki zdravi in uravnoteženi. Zaradi zaprtja šol v tem šolskem letu in v prvem valu epidemije so mnogi šolarji ostali brez malice in toplega obroka, prav tako so bili prikrajšani za subvencijo, ki jim jo država nameni za prehrano. Lani novembra so začeli s pomočjo občin in šol zagotavljati brezplačne tople obroke za učence in dijake, vendar ne vsem, ki so bili septembra upravičeni do subvencij za prehrano, ampak le iz tistih družin, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 382,82 evra.
Za subvencioniranje prehrane učencev in dijakov, malice, kosila oziroma tople malice, je država septembra lani namenila 4,78 milijona evrov, v decembru pa za topli obrok dobrih 514 tisoč evrov.
Na začetku šolskega leta je bilo v sheme subvencij zajetih 131.492 učencev in dijakov, decembra pa 22.646, kar pomeni le 17 odstotkov.
Starše iz socialno ogroženih družin in še bolj družine z več otroki, ki so morali dnevno poskrbeti za vse obroke otrok, je to pahnilo v še večjo revščino, če pri tem sploh ne odpiramo vprašanja, kaj to pomeni za starše, ki so hkrati hodili v službo ali delali od doma. Da bi prikazali, kaj to pomeni s finančnega vidika, smo ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport poslali nekaj vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, koliko učencem in dijakom je bila odobrena subvencija za malico oziroma kosilo v šolskem letu 2020/21 s 1. septembrom in koliko sredstev je bilo za subvencije skupaj namenjenih v času, ko so bili še v šoli.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Se v ljutomerski knjižnici ponavlja lanski scenarij iz soboškega zdravstvenega doma?
Občina sprejema nov ustanovitveni odlok, svet zavoda pa hiti s postopkom imenovanja direktorja.
Ko se je šolanje preselilo na dom, otroci ostali brez malice
Kot so nam odgovorili na ministrstvu, je bila v osnovnih šolah v septembru 2020 subvencionirana malica odobrena 99.850 učencem, subvencionirano kosilo pa 45.138 učencem. Za subvencionirano prehrano učencev, tako malic kot kosil, je bilo septembra skupaj izplačanih nekaj več kot 3,8 milijona evrov. Po slovenskih srednjih šolah je subvencijo za malico po ceni 2,42 evra v septembru imelo 31.642 dijakov, od tega 100-odstotno subvencijo 16.841 dijakov, 70-odstotno 8321 in 40-odstotno 6840 dijakov. Za subvencije dijakom je bilo prvi mesec šolanja izplačanih 983 tisoč evrov. V taki oziroma podobni vrednosti, zaradi počitnic in odsotnosti otrok sicer nekaj manj, bi za to morali sredstva namenjati tudi v nadaljnjih mesecih šolanja otrok. Pa ni bilo tako.
Za subvencioniranje prehrane učencev in dijakov, malice, kosila oziroma tople malice, je država septembra lani namenila 4,78 milijona evrov, v decembru pa za topli obrok dobrih 514 tisoč evrov. Na začetku šolskega leta je bilo v sheme subvencij zajetih 131.492 učencev in dijakov, decembra pa 22.646, kar pomeni le 17 odstotkov.
Ker je oktobra steklo šolanje na daljavo, so učenci in dijaki spet ostali doma in brez toplega obroka. Z 9. novembrom so omogočili dostavo oziroma prevzem malic za učence in dijake iz ranljivih skupin. Glede na podatke šolskega ministrstva se je za izkoriščenje možnosti brezplačnega toplega obroka na državni ravni, takoj ko je bilo mogoče, odločilo 19.960 učencev in 2138 dijakov, decembra pa nekaj več, natančneje 20.295 učencev in 2351 dijakov. Sredstva za ta namen so novembra znašala 421 tisoč evrov in decembra za tri tedne 514.419 evrov.
Podatkov za Pomurje nam z ministrstva niso sporočili, za boljše razumevanje pa zapišimo, da ima na ljutomerski gimnaziji na primer več kot polovica od 564 dijakov odobreno v celoti ali delno subvencijo za toplo malico. Podobno je tudi na drugih pomurskih šolah.
Opravičeni do subvencije ali delne subvencije 1. september 2020
Učenci OŠ 99 850 malica 35 138 kosilo
Dijaki SŠ (subvencija) 16 481 (100 %) 8321 (70 % ) 6840 (40 %)
December 2020, koliko učencev in dijakov je prejemalo brezplačni topli obrok
OŠ 20 295
SŠ 2 351
Zaradi šolanja na daljavo je bilo torej precej manj učencev oziroma dijakov deležnih toplega obroka, kot bi jih bilo sicer, kar pomeni, da so na šolskem ministrstvu za ta namen v sedmih mesecih porabili manj sredstev od predvidenih. Nekatere družine, ki imajo po dva otroka in več, pa so bile toliko bolj prikrajšane. Starši so situacijo reševali po svojih zmožnostih, gre pa za občutljivo temo, saj se o tem, kako prazen je hladilnik in kako hladen štedilnik, ne govori. Danes sicer ne moremo govoriti o lakoti, revščina se v današnjem času kaže drugače, v uživanju manj kakovostne hrane, ki sicer nasiti, a slabo vpliva na zdravje in razvoj.
Suzana Deutsch: Otorci so bili v epidemiji prikrajšani
OKVIR »Otroci prikrajšani na več načinov« Suzana Deutsch, namestnica poveljnika štaba civilne zaščite v Občini Moravske Toplice in ravnateljica OŠ Fokovci, pravi, da večjega odziva na brezplačne tople obroke, ki so jih kuhali na fokovski šoli za učence in dijake, ni bilo. Skupaj jih je bilo le 10, čeprav ima slaba polovica učencev subvencionirano malico in četrtina tudi kosilo. »V družinah na podeželju si doma sami pridelajo hrano, imajo svoj vrt in si lahko poskrbijo za ozimnico. Bolj pa pri otrocih opažamo slabšo telesno kondicijo, zasedenost in manjšo gibljivost, kot so jo imeli oktobra. Strinjam pa se, da so bili otroci v tej epidemiji prikrajšani na več načinov, saj niso bili v šoli več mesecev.«
Joža Bencak: Letos razdelčili več prehrambnih paketov
»Težave rešujejo po svojih možnostih« Prostovoljka Joža Bencak, ki deluje v krajevnem odboru Rdečega križa Krog in ima ob svojem delu na terenu več stika z družinami, nam pove, da so letos razdelili več paketov s prehranskimi izdelki kot sicer. »Kaj točno se dogaja v času epidemije po domovih in v družinah, koliko se je revščina poglobila in koliko so prikrajšani, ne morem povedati. Ker je bilo treba v tem času držati distanco, smo pakete družinam predali, z njim izmenjali le nekaj besed, kaj več pa v bežnem stiku tudi ne moreš zaznati. Starši o tem niso govorili in težave rešujejo po svojih možnostih, gotovo pa jim v tej situaciji ni bilo enostavno. Pa tudi otrokom ne.«
Sandra Fekonja: Starši so se srečevali z različnim težkimi situacijami
»Stiske so se le poglobile« Sandra Fekonja, direktorica Centra za socialno delo Pomurje, pravi, da se nanje ne obračajo zaradi pomanjkanja hrane, bolj opažajo druge stiske. »Pri otrocih so najbolj čustvene, starši nam pripovedujejo o pomanjkanja motivacije in zapiranju vase. Stiske, ki so bile, so se v tem času le poglobile, pri nekaterih pa so se pojavile na novo. Gotovo so se starši srečevali z različnimi težkimi situacijami, saj so morali poleg službe, dela od doma, prevzeti še šolanje otrok in skrb za prehrano. Sploh pa pri zagotavljanju kakovostnih obrokov, še posebno je to težavno v družinah, ki so socialno bolj ogrožene.«