Slovenska vlada načrtuje obsežne investicije v Slovensko vojsko (SV). Državni zbor je novembra sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v SV v letih od 2021 do 2026. Zakon je podprlo 48 poslancev strank vladne koalicije in SNS, proti je bilo 36 poslancev opozicijskih strank. Na podlagi tega zakona bo vlada v omenjenem obdobju vojski namenila 780 milijonov evrov. Zadovoljstvo s to odločitvijo je izrazil predsednik države Borut Pahor, ki je tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil. Denar želijo med drugim nameniti za nakup oklepnih vozil in dveh transportnih helikopterjev, ki bi ju uporabljali tudi za potrebe zaščite in reševanja.
S temi načrti pa se ne strinjajo v opozicijskih strankah Levica in Socialni demokrati, saj menijo, da čas sredi epidemije ni primeren za takšne investicije in da bi morala zdaj država pospešeno vlagati v zdravstvo. Zato sta stranki sprožili postopke za razpis zakonodajnega referenduma o tem vprašanju. V ta namen sta zbrali več kot 28 tisoč podpisov državljanov. A so poslanci v državnem zboru odločili, da je tovrstni referendum nedopusten. Poslanci Levice, LMŠ, SAB in SD pa so zaradi tega na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma.
Oboroževanje v Evropi
V številnih evropskih državah so v zadnjem času sprejeli odločitev o izdatnih investicijah v obrambo. Tako je pred kratkim Velika Britanija sprejela načrt za največjo vojaško investicijo v zadnjih 30 letih, po kateri bo v prihodnjih štirih letih v vojsko vložila dodatnih 16,5 milijarde funtov, da bi, kot je zapisal britanski premier Boris Johnson, razširili britanski vpliv v svetu. Švicarji so septembra na referendumu potrdili načrt vlade za nakup novih vojaških letal, za kar bodo namenili 5,6 milijarde evrov. Na Švedskem pa bodo v naslednjih štirih letih obrambni proračun povečali za kar 40 odstotkov, kar je povezano z naraščajočimi trenji z Rusijo v Baltskem morju. Izdatna sredstva v zadnjih letih v oborožitev vlagajo tudi na Hrvaškem in v Srbiji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Tešanovcih nastaja nova turistična zgodba, imenovana Zlato polje
V središču naselja so zabrneli gradbeni stroji.
Slovenski državljani so se leta 2003 na referendumu odločili za vstop Slovenije v Evropsko unijo in Nato. Vstop v EU je podprlo 89,6 odstotka udeležencev referenduma, v Nato pa 66,1 odstotka udeležencev. A Slovenija doslej ni izpolnila zahtev severnoatlantskega zavezništva, kot je ta, da članice Nata za obrambo namenijo dva odstotka domačega BDP. Trenutno je Slovenija, kar se tiče izdatkov za obrambo, na repu držav članic Nata z 1,05 odstotka BDP. Prav tako je bila SV že več let zapored slabo ocenjena z vidika pripravljenosti, pri čemer je za delovanje v vojni dobila celo nezadostno oceno.
Židan bi raje videl vlaganja v bolnišnice
Poslanec iz vrst Socialnih demokratov (SD) Dejan Židan poudarja, da sam in njegova stranka spoštujeta SV, jih pa, kot pravi, pri vsem skupaj motita dve zadevi. Prva je čas, v katerem je bila ta odločitev sprejeta. »Zdaj je treba dati prednost investicijam v zdravstvo, za kar ni nobenih večjih načrtov.« Druga pa je po njegovih besedah način delovanja aktualne vlade. »Bilo je že več primerov nabave mimo pravil, vedno znova se pojavljajo tudi sumi koruptivnosti. Zato bi morali o tako pomembnem vprašanju odločati ljudje, večina v državnem zboru pa je odločila drugače. Če pogledamo Švico, kjer o skoraj vsakem letalu odločajo na referendumu, bi lahko v tem primeru tudi mi storili podobno.« Židan pri tem poudarja, da so v SD glasovali za zakon o obrambi, s katerim se je izboljšal finančni položaj vojakov v SV. »Brez njih niti ne bi bilo slovenske države. Kljub temu pa pričakujemo zelo resen načrt investicij v slovenske bolnišnice, ki jih trenutno res potrebujemo, in smo lahko samo hvaležni zaposlenim v slovenskem javnem zdravstvu, da s skrajnimi napori rešujejo nastalo situacijo.« Pri razporeditvi sredstev po mnenju Židana ne bi smelo biti večjih težav. »Denar gre na koncu iz iste vreče, to je slovenski integralni proračun. Pri bolnišnicah se lahko črpa tudi denar iz evropskih skladov.«
Horvat: Povečali smo tudi sredstva za zdravstvo
Seveda je glede tega povsem nasprotnega mnenja poslanec iz vrst koalicijske Nove Slovenije Jožef Horvat. »V času vlade Alenke Bratušek smo spremenili 90. člen ustave, ki za nekatera zakonska področja ne dopušča referenduma. Ta področja so med drugim javne finance, človekove pravice in področje varnosti oziroma obrambe.« Horvat se pri tem sklicuje tudi na mnenje pravnikov Mateja Avblja in Igorja Kaučiča, da so izpolnjeni vsi pogoji, zaradi katerih je referendum nedopusten. »Tudi mi smo to vselej tako razumeli.« Horvat težnje, da bi investicije v vojsko prikazali kot dilemo med vlaganjem v vojsko in zdravstvo, označuje za populizem. »Proračunske številke kažejo, da smo drastično dvignili tudi sredstva za zdravstvo, skoraj za trikrat v primerjavi z letom 2019.« Prav tako poudarja, da vlada vojski namenja zgolj dodatnih 300 milijonov evrov. »SV je resna vojska, kot taka je že imela srednjeročni načrt vlaganj, ki je bil ovrednoten na 480 milijonov evrov. Torej smo že obstoječi znesek dvignili za 300 milijonov.«
Obetajo se veliki posli
Pri načrtovanih investicijah bodo prav gotovo pod drobnogledom tudi s tem povezani posli in podjetja, ki jih bodo dobila. Predsednik vlade Janez Janša je bil na obisku v Izraelu, kjer se je srečal tudi s predstavniki številnih podjetij, med drugim s področja kibernetske varnosti. Minister za obrambo Matej Tonin pa je bil v začetku novembra na Madžarskem, kjer ga je sprejel madžarski obrambni minister Tibor Benko. Madžari so zainteresirani, da bi dobili del pogače od slovenskih načrtov, saj v Zalaegerszegu z nemško družbo Rheinmetall gradijo tovarno, v kateri bodo proizvajali oklepna vozila. Tonin je povedal, da sta z madžarskim kolegom govorila tudi o možnostih sodelovanja na tem področju. Madžarska je že pred leti kupila švedska nadzvočna letala JAS 39 Gripen, s katerimi med drugim v okviru tako imenovanega Natovega Air Policinga nadzoruje tudi slovenski zračni prostor.
Horvat še poudarja, da se bodo investicije izvajale postopno, pri čemer bodo v letih 2021 in 2022 za to namenili 100 milijonov evrov, v naslednjih letih pa 145 milijonov letno. »S tem bomo zgolj izpolnili zaveze prejšnjih vlad, ki so jih dale Evropski uniji in Natu. Danes se še nekdanji obrambni ministrici SD Andreja Katič in Ljubica Jelušič zgražata nad tem, kar počne njuna stranka.«
Do nasprotnikov investicij je bil na nedavnem kongresu Nove Slovenije še bolj kritičen državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damijan Jaklin. »Ureditev statusa vojaka, pogoji dela in oprema niso luksuz, ampak nuja. Tisti, ki trdi, da je za investicije v Slovensko vojsko preveč nameniti odstotek letnega proračuna Republike Slovenije, naj jasno pove, da predlaga ukinitev Slovenske vojske,« je poudaril.
Načrtovani izdatki za investicije v Slovenski vojski do leta 2026
Bojna vozila - 408 milijonov evrov
Vojaško letalstvo - 128 milijonov evrov
Transportna vozila, logistična in medicinska oprema - 65 milijonov evrov
Raketni sistemi - 65 milijonov evrov
Komunikacijski in informacijski sistemi ter kibernetska obramba - 40 milijonov evrov
Infrastruktura - 40 milijonov evrov
Pehotno orožje in osebna oprema vojakov - 34 milijonov evrov
Vir: gov.si